Večdesetmetrski beli apnenčasti stolpi kipijo v nebo in marsikje kot obzidje gradu uokvirjajo zelene jase. To ni le raj za plezalce, ampak tudi za sprehajalce, saj pravljična pokrajina ponuja tudi razgled na morje. Tulove grede so dobra alternativa v času, ko so potovanja omejena zaradi epidemije, in predvsem alternativa poležavanju na jadranskih plažah.

Dostop je mogoč po cesti ali s severa skozi vas Sv. Rok ali z južne strani mimo Obrovca do dobro vidnih skalnih stolpov. V veliki meri makadamska cesta, ki pelje mimo Tulovih gred čez Južni Velebit in prelaz Mali Alan, omogoči, da vzpon začnemo 856 metrov visoko in se po dobro označeni poti dvignemo do vrha 1120 metrov visoko.

V resnici tik pod vrh, saj je za dostop na vrhove – z izjemo ene plezalne poti, opremljene z jeklenico – potrebno vsaj lažje plezanje. A večini bo dovolj razburljivo že sprehajanje po čarobni naravi, ki se je pred pol stoletja proslavila v kavbojskih filmih o indijanskem poglavarju Winnetouju. Plezalci pa bodo v alpinističnem vodniku poiskali sebi primerne smeri na skalne stolpe.

Tulove grede seveda niso edine skalne formacije na Južnem Velebitu. Ne smemo pozabiti na Bojinac »nad« Paklenico ali Dabarske kukove nad Oštarijskimi vrati (Karlobagom). Pri tem pa še opozorilo: ta predel sveta, še posebej okoli Tulovih gred, je bil miniran, in čeprav je bilo področje že pred nekaj leti razminirano, je pohajanje zunaj urejenih poti in skal odsvetovano.