Razmišljam o zadnjih mesecih, preživetih z novim citroën berlingom. O vseh krajih, ki sva jih pustila za seboj, tisočih kilometrih, ki so stekli pod kolesi, ljudeh, s katerimi sem si delil udoben potniški prostor, in vseh rekvizitih, ki sem jih prevažal s seboj.
Zavem se, da sem bil do tega avtomobila krivičen. Čeprav gre za družinski avtomobil, sem se do njega vedel, kot da je bivalnik ali dostavni kombi. V njem sem vozil napihljivo posteljo, motocikel, mamin fikus, in če bi bil sin mlajši, bi gotovo vanj natlačil še voziček. Priganjal sem ga vse do sredozemskih otokov ter vozil v objemu udobnega podvozja in sedežev po razbitih makadamih in se prepuščal vsem elektronskim pomagalom na avtocestah.
Za zadnji izlet sem mu zato namenil le kratko turo do prvih zasneženih vršacev Julijskih Alp. Le s parom smuči in smučarskih čevljev. S seboj pa vzel Andraža Klančišarja, nagrajenca, ki je bil idealni sopotnik za tako multifunkcionalni, modularni, vsestranski avtomobil, kot je novi citroën berlingo, saj se v službi ukvarja tudi s predelavo običajnih vozil v bivalnike. Obenem je nekdanji učitelj smučanja in ljubitelj snega. A le na urejenih progah, zato sem mu tokrat pripravil turo v debelo zasnežena pobočja nekje v zaledju kaninskega pogorja nad Rezijo.
Berlingo sicer nima štirikolesnega pogona, a vseeno lahko s turnim smučanjem in prostim vijuganjem po snegu najdeš kar precej podobnosti. Gre za svobodo zaviti kamor želiš, popotovanje brez omejitev po svetlih zračnih odprtih prostranstvih, v udobju svežega, mehkega puhastega snega. Lahkotno, dinamično in igrivo. Predvsem pa je to vožnja, ki je lahko sama sebi namen in užitek, brez hlepenja po končnih destinacijah in obvezah. Brezčasno in z vsakim zavojem v deviško belino tudi edinstveno ...
Andraž se je v celem snegu tudi na večjih strminah odlično znašel in na koncu sva odpeljala kar nekaj linij pod Belo pečjo in Vršiči pod Lopo. Na Žlebi (Nevejsko sedlo) sva se vračala utrujena in z iskrečimi očmi, ki so odsevale podobo Zahodnih Julijcev, žarečih v večernem soncu. A premražena in utrujena – v tistem stanju, ko ti tudi tisti avtomobilski pripomočki, ki se ti običajno ne zdijo posebno pomembni, pridejo še kako prav.
Povezava avtomobilske multimedije s telefonom nama je olajšala nekajurno vožnjo domov. Na polnem parkirišču pod smučiščem je 360-stopinjski pogled kamere, ki prikazuje avto s ptičje perspektive, ob pomoči parkirnih senzorjev, ne prav majhen potovalni enoprostorec začasno spremenil v okreten mestni avtomobilček. Ki pa se seveda v resnici bohoti z dovolj prostora, da sva ob vračanju pobrala še nekaj smučarjev z vso opremo in jih odpeljala na še zaprto slovensko stran Kanina v Bovec. Meja za ta avtomobil ni, tudi dobesedno ne ...
Sponzorirana vsebina
