Na vrhu V. Zvoha poiščemo prehod v ogradi na severovzhod proti grebenu Ježe, se spustimo do prvega sedelca, kjer se desno odpre strmejša možnost spusta, mi pa nadaljujemo še nekaj deset metrov ter še pred prvim vrhom zavijemo desno. Pobočje se sprva nekoliko ustrmi in obrne na levo v kratko plitko grapco s prehodom blizu 40 stopinj, nato pa odpre na široko pobočje nad dolino Koren. Smuka je v idealnih razmerah idilično užitkarska v ledu ali večji stopnji plazne nevarnosti pa jo seveda odsvetujemo.

Smučamo lahko do planine Koren in se v okviru letne poti vrnemo prek jugovzhodnega pobočja Krvavca na sedlo Razor ali naprej še preko vzhodnega grebena Krvavca na Kriško planino (skupaj slabih 100 višinskih metrov vzpona). Če je dovolj snega, pa lahko s planine Koren nadaljujemo do doline Kamniške Bistrice 1450 metrov nižje in dobrih sedem kilometrov daleč. Kar je za Slovenijo izjemna višinska razlika praktično povsem brez vzpona. Lahko pa ta spust z V. Zvoha na planino Koren vzamemo le kot izhodišče za dostop na Vrh Korena, Kompotele ali Košutne, ki vsak omogoča še kopico spustov različnih težavnosti. 

foto: Marko Rebolj in Zala Mirtič