Na prvi pogled Kriška gora sicer ni smučarski cilj, a na severni strani skriva presenetljivo lepo grapo pravšnje dolžine in z ravno pravim naklonom, da ni ne prezahtevna ne prelahka. Vzpon od parkirišča pri vasi Gozd (nad Golnikom) do koče na Kriški gori je v kopnem dobro markiran in označen, od tod pa  nadaljujemo pod grebenom proti Tolstemu vrhu do vrha Vrat(c) 700 višinskih metrov nad izhodiščem. Vrh Vrat(c), ki se vzpenja 1591 metrov visoko, je nedvoumno označen s tablo, tako da grape, ki se odpira vzhodno takoj za oziroma pod njim, ne moremo zgrešiti.

Smučanje s samega vrha Vrat(c) je resno alpinistično dejanje, pri spustu z najnižje točke škrbine ob njem pa naklon ne presega 40 stopinj in to je tudi največji naklon, ki nas čaka. Sicer je povprečen naklon pol višinskega kilometra »dolge« grape nekaj čez 35 stopinj, kar je v dobrih snežnih razmerah zelo lepo in dobro smučljivo za boljše smučarje in deskarje. Ko se sneg poslavlja z južnih pobočij Kriške gore, je zaradi sence na severni strani grapa običajno še smučljiva do gozda.

Na dnu grape ob prehodu v gozd zavijemo po gozdni cesti levo (zahodno), na jaso, na koncu katere lepo vidna markacija označuje planinsko pot do naslednje jase, kjer nas kos gozdne ceste pripelje desno (vzhodno), do travnika, na katerem včasih postavijo tudi prenosno smučarsko vlečnico. Skozi zaselek Hrib se desno (vzhodno) sprehodimo do glavne ceste v Grahovšah, 300 višinskih metrov nižje od izteka grape. Če se želimo preprosto vrniti na izhodišče, je tukaj, na velikem parkirišču pri peskokopu, najbolje že zjutraj pustiti kakšno prevozno sredstvo, sicer se prava avantura šele začne.

PS: Čeprav velja Kriška gora za lahek srednjegorski pohodniški cilj, je vendarle treba biti previden, saj je zadnji del poti do koče običajno poledenel še pozno v pomlad. Če južna pobočja pod grebenom proti Tolstemu vrhu niso kopna, je tam velika možnost plazenja snega. Ker se ne vzpenjamo po smeri spusta, je treba pri vstopu v grapo preveriti razmere, predvsem plazovitost, obenem pa je pametno imeti dereze in cepin, če se razmere izkažejo za pretežke, da bi v njih še zmogli smučati oziroma deskati.