Smučarska poslastica Velikega Zvoha: edina atraktivna grapca, ki ne zahteva vzpona

Z Zvoha na planino Koren sta pravzaprav dve grapci, a južnejša – od jugovzhodnega roba akumulacijskega jezera (pravokotno na sedežnico Zvoh) ima v srednjem delu zajeten skalni skok – nima tako uživaškega izteka (in zahteva goljufanje preko ograje), zato je primernejše smučanje/deskanje grapce s prvega sedla v grebenu Ježe.  Ta je z oceno spodnje tretje stopnje na meji med turnim in alpinističnim smučanjem. To pomeni, da je primerna za res dobre smučarje, ki pa morajo biti pozorni na snežne razmere.

V pomladanskih jutrih je grapa lahko poledenel tobogan, pa tudi nasprotno, zaradi jugovzhodne orientacije vrhnjega pobočja je sneg hitro ojužen in plazovit, kar je vsaj neprijetno (če ne nevarno), tudi če velja le za nekaj centimetrsko zgornjo plast. Dodatna težava je skalni skok v skalni ožini, ki je lahko kopen. Če nismo dovolj vešč freerider, da bi ga preskočili, nas lahko spravi v težave, čeprav je pod njim položnejši in širši iztek. Grapa se po ožini hitro razširi in položi ter prinaša še polovico – 150 višinskih metrov vriskajoče smuke do planine Koren.

Idilična koča na planini Koren (na poti na Kompotelo) – v načeloma dokaj samotnem gorskem okolju je že sama po sebi vredna obiska, tudi če na to turico ne gledamo s smučarskimi, ampak gorniškimi očmi. Vrnitev nazaj na smučišče Krvavec je načeloma preprosta v območju planinskih poti, čeprav zahteva nekaj napora in skriva nekaj pasti. Prehod nazaj na Kriško planino je na delu, kjer se je potrebno vzpeti dobrih petdeset višincev tudi v topli pomladi lahko leden (in zahteva dereze), vzpon (150 višinskih metrov) na sedlo Razor med vrhom Krvavca in V. Zvoha pa je lahko pomladi zelo mehek in je za pešačenje povsem neprimeren, predvsem pa preči plazno problematično jugovzhodno pobočje V. Zvoha.

V dobrih snežnih razmerah lahko spust od planine Koren nadaljujemo na jug pod jugozahodnimi obronki Košutne po dolini Korošice na gozdno cesto, ki pripelje v dolino Kamniške Bistrice pri spodnji postaji nihajke na Veliko planino – z za Slovenijo izjemno višinsko razliko kilometer in pol! Podobno višinsko razliko ima na drugi, zahodni strani tudi Grapa v Kokro, če jo začnemo na V. Zvohu. A grapa, ki se začne na vrhu snowparka, je v zgornjem delu resnejša, zahteva plezanje čez ograjo in res veliko količino snega ter zapleteno logistiko vrnitve na izhodišče.