Vzpona na Rodico se lahko lotimo prav iz doline s 1500 metri višinske razlike od Laškega Rovta ali lagodneje s smučišča Vogel. Neposredna bližnjica od tukaj prek vzhodnega grebena Šije je za večino prestrma, zato nas ob spustu z vrha enosede Šija na Visokem orlovem robu do planine Suha vseeno čaka polkilometrska višinska razlika. Od te doline se vzpnemo na jug v okviru planinske poti Čez Suho in na vzhod po grebenu južnobohinjskih gora na vrh Rodice skoraj dva tisoč metrov visoko.

150-metrska vršnja piramida je s 30 stopinjami naklona smučarsko idealna, sicer pa je z vrha 1963 metrov nad morjem mogoče smučati tudi kratko in strmo čez severno pobočje ali še strmeje in velikopotezno prek južne stene, na primer po Runži grapi. Klasičen spust pa nas pelje zahodno pod Malo Rodico na planino Suha prek dveh prehodov Čez ulice. Med tednom je to lepa samotna smuka s fantastičnimi razgledi, kjer kar pozabimo, da smo le kilometer in pol od hrupa urejenih prog na Voglu.

Nad planino Suha je za nami petsto "višincev", pred nami pa odločitev: ali nadaljevati do doline ali se vrniti na smučišče Vogel, kamor se po 300 višincih vrnemo na progo s sedežnice Šija na vlečnico Kratki plaz – od koder smo v osnovi že prismučali. Če pa je dovolj snega in smo si logistično uredili prevoz, nadaljujemo po Bukovski dolini proti severu vse do gozdne ceste, ki jo lahko zgoraj sekamo z bližnjico po gozdu in nas pripelje do Laškega Rovta kar 1500 metrov pod vrhom Rodice.