Zame je bil to 12. Dakar, ki sem ga spremljal v živo na trasi relija, in čeprav vzdušje tokrat ni doseglo južnoameriškega, kjer so fanatični domači navijači in čarobno pisana narava poskrbeli za neponovljivo kuliso tudi 4000 metrov nad morjem, pomeni ta dirka v Savdski Arabiji vrnitev h koreninam.

Nekaj zaradi trase oziroma pokrajine, ki močno spominja na maroško, mavretansko in alžirsko, nekaj pa zaradi razdalj, ki z nekaj več kot 800 kilometrov dolgimi dnevnimi etapami pomenijo, da Dakar znova postaja vse težji. To je zgodba o tokratni izvedbi tega relija preko Arabskega polotoka – med Rdečim morjem in puščavo Rub al Khali ob meji z Združenimi arabskimi emirati:

Letos je bila dirka zgodovinska ne le zaradi lokacije v osrčju arabskega sveta, ampak tudi zaradi konca prevlade KTM, ki so po 18 zaporednih zmagah tokrat ostali brez lovorike v prestižni motociklistični kategoriji. Resnici na ljubo so že nekaj zadnjih let zmago dosegli tudi s kančkom športne sreče. in morda ni naključje, da je prvi Dakar na azijski celini dobil prav azijski motociklistični gigant – Honda. Ricky Brabec pa je postal prvi Američan, ki je osvojil ta legendarni reli, in to v državi, v vseh pogledih neverjetno povezani z ZDA.

"Po več kot treh desetletjih je Honda znova prišla do dakarske zmage, in čeprav sem bil za krmilom v puščavi seveda sam, je to ekipni uspeh, za katerim stojijo desetine inženirjev, mehanikov in seveda tudi moštveni tovariši. Verjeli smo, da nam bo uspelo zmagati, a bilo je peklensko težko. Lani me je motor pustil na cedilu, letos pa sem bil v vodstvu večino relija," je v cilju modroval Brabec, ki se mu je videlo, da že pogreša to legendarno dirko, za katero velja, da iz fantov naredi može.

Pri avtomobilih se je po tesnem boju končalo prav nasprotno: legendarni relist Carlos Sainz si je z minijem pridirkal še tretjo dakarsko lovoriko, in to s tretjim različnim avtomobilom. Katarcu Al Atijahu pa se na svojem domačem pragu, zaradi nekaj težav z gumami in navigacijo, s Toyoto ni uspelo prebiti višje od drugega mesta.

"Reli je bil izjemno zahteven, navigacija težka, sipine nevarne, kar smo videli tudi po številnih nesrečah. Dirka pa tako tesna, da na vseh tisočih kilometrih ni bilo mogoče niti za trenutek popustiti tempa. Al Atijah in Peterhansel sta po dvanajstih dneh dirkanja za menoj zaostajala le nekaj minut," je v cilju v bližini Riada povedal vidno izčrpan, a tudi navdušen španski mojster volana.

V razredu SSV, ki veljajo za prihodnost takšnega dirkanja, saj so zaradi terenske zasnove primernejši in bistveno cenejši kot avtomobili, ki so ne glede na robustnost še vedno prevozna sredstva, je pričakovano slavil kanadski Can-Am z ameriškim "offroaderskim" zvezdnikom Caseyjem Curriejem.

"Dirkal sem z vsemi mogočimi vozili in na vseh mogočih terenskih dirkah po svetu, a Dakar se ne more primerjati z ničimer," je v cilju vidno navdušen in tudi prašen, saj SSV nimajo šip, je povedal Casey, potem pa se je pridružil Ignaciu Casaleju – najhitrejšemu s štirikolesnikom, in Andreju Karginovu, ki je še podaljšal zmagovito serijo Kamaza med tovornjaki.

Slovensko čast na tej dirki zadnja leta rešuje motorist Simon Marčič, ki je letos startal z novim motociklom, a že na eni uvodnih etap z izgubljeno matico zadnjega kolesa končal sanje o visoki skupni uvrstitvi. Strojniško znanje in mcgyverska iznajdljivost ob pomoči kamel in njihove ograje sta mu omogočila, da se privleče v cilj in ostane v dirki.

Na najtežji sipinski etapi, ki je predstavljala tak masaker, da je organizatorju zmanjkalo reševalnih helikopterjev in je moral hitrostno preizkušnjo skrajšati, mu je uspel rezultat kariere: 21. mesto v absolutni konkurenci in drugo v razredu Originals, kjer je zaostal le za poznejšim zmagovalcem tega razreda, ki med amaterje, ki sami servisirajo svoje stroje, pravzaprav ne sodi.

"Vesel sem, da sem pokazal, da lahko dirkam z in med najboljšimi, kar mi daje veliko motivacijo za naprej. Končal sem svoj tretji Dakar – prvič v prvi petdeseterici v absolutni konkurenci in kot osmi v svojem razredu, predvsem pa s celimi kostmi in motociklom," je bil kljub prebavnim težavam v zadnjih dneh nadušen Simon, z mislimi že pri Dakarju 2021, ki ga bo spet gostila Savdska Arabija.