Pogovor z alpinistično legendo – Jimom Doninijem

Jim pa blesti še danes. Je edini sedemdesetletnik, ki mu je uspelo v enem dnevu preplezati ikonično kilometer visoko granitno smer Nos v El Capitanu. Poleg tega je predlani pri svojih 74 letih opravil prvi pristop na še neosvojen Cerro Chueco. Medtem ko njegovi vrstniki izbirajo domove za ostarele, on načrtuje odprave v zapuščene konce sveta, med katerimi sta mu najljubša Karakorum in Patagonija. "Seveda se mi leta že poznajo in včasih res težko vstanem iz postelje, a ko se spravim v pogon, zmorem veliko. Imam srečo, da nimam in nikoli nisem imel težav s sklepi," pravi Jim, ki je lani optimistično pustil velik del alpinistične opreme v smeri, ki jo načrtuje v svojem 77. letu starosti. Pri tem se pošali, da ne more več opravljati najtežjih vzponov, ker ni več star 75.

Ima pa seveda tudi srečo, da je preživel vse vzpone in odprave, predvsem tiste v najvišjih gorah z vsemi nepredvidljivimi objektivnimi nevarnostmi, ki jih alpinizem prinaša. "Pomembno je, da znaš hoditi po zelo tanki meji med tem, da opraviš kakovostne in težke vzpone in da obenem ne pretiravaš in ne greš z glavo skozi zid. Gora bo namreč vedno ostala tam, ti pa, če ne preživiš, ne! Treba pa je vedeti, da se prava avantura začne šele, ko gre kaj narobe."

In prav želja po avanturah ga je pripeljala v alpinizem. Bil je pripadnik posebnih enot ameriške vojske – član elitnih Zelenih baretk, kjer se je na enem od usposabljanj srečal s plezanjem, ki ga je takoj zasvojilo. A plezanje samo mu ni bilo dovolj, takoj so ga pritegnili še neosvojeni vrhovi, predvsem tisti v oddaljenih predelih Andov in Himalaje: "Pomembno mi je, da pridem nekam, kjer ni bil še nihče, in v hribih je teh možnosti še veliko. V mojem času je na našem planetu praktično že vse raziskano, na težjih in bolj oddaljenih vrhovih ali stenah pa je še vedno možno stopiti nekam, kjer še nikoli ni stal nihče."

Jim se z alpinizmom ukvarja že več kot pol stoletja in v tem času se je moral prilagoditi tudi različnim slogom plezanja in predvsem opremi. "V tem času se je v alpinizmu veliko spremenilo, a obenem je jedro ostalo enako. Oprema je sedaj neprimerljiva z nekdanjo in omogoča boljše in hitrejše vzpone, a ne glede na to, je plezanje ostalo enako – skušamo premagovati svoje slabosti na meji tistega, kar zmoremo, in biti pripravljen na karkoli vključno s trpljenjem," pojasni Jim, ki je obiskal Slovenijo kot gost festivala gorniškega filma in takoj začel razmišljati, da se mora vrniti in preplezati eno od smeri v Severni triglavski steni. Pa četudi bo tedaj star že 77 let!