Plaže za adrenalinska doživetja – 2. del: Dalmacija

Šuple Stine po domače, sicer pa področje, poznano pod imenom "Cliffbase", četrt ure obalnega sprehoda od Svete Nedelje, je nekaj posebnega. Velikanski kamniti stolp, ki kipi prav iz zeleno-modre vode, se naslanja na dolgo obmorsko steno, ki ponuja stotino plezalnih smeri vseh mogočih težavnosti. In če je komu to premalo ali pa preveč (ker ni plezalec), je v steni visoko nad vasjo še atraktivna gorniška ferata z norimi razgledi in predvsem neverjetnim občutkom, da (ni)smo na otoku Hvar.

Ljubitelji vetra so nekoč v Dalmaciji prisegali na Bol na Braču, kasneje (in še danes jadralci na deski) na Viganj na Pelješacu, a plaža Ušče ob izlivu Neretve vendar predstavlja pravi kajtarski raj. Peščena plitvina, ki se zajeda stotino metrov v morje, je ob kombinaciji s konstantnimi popoldanskimi vetrovi namreč idealno "igrišče" za deskanje ob pomoči padal. Do bližnjih Ploč pripelje avtocesta, plaža je tudi pravi "party place" in sončni zahodi so tukaj nekaj res posebnega, tako da je plaža Ušče lahko zanimiva tudi za tiste, ki niso kajtarji ali pa bi to v eni od tukajšnjih šol radi postali.

A vse plaže niso preprosto dostopne ali pa morda sploh niso plaže v smislu prostora za ležanje na peščeni, kamenčkasti (ali bognedaj betonski) podlagi. Modra jama na otočku Koločep pred Dubrovnikom je ena takih, in prav dostop do nje, mi smo zanj izbrali 300-konjske vodne skuterje, je pomemben del doživetij "v jami". V nasprotju z večino Modrih jam na Jadranu, ki so vsaka po sebi zanimive zaradi res posebne barve vode, ta zahteva za vstop mokre kopalke in lase – obenem pa so pečine nad njo odlične za skoke v vodo z različnih višin. In Dubrovnik v bližini je vedno dobra alternativa samotnim adrenalinskim doživetjem.

Če se v Dalmacijo peljemo po jadranski magistrali (še posebno, če smo na motorju), seveda ne pozabiti zaviti na vrh Sv. Jure nad Makarsko – z norimi ovinki na višinski razliki neverjetnega kilometra in tri četrt! Podobno, kot je v Kvarnerju za dostop do morja treba doživeto prečiti Velebit na vsaj enem od prelazov Mali Alan. Ali pa kar po TET-u, a to je že druga zgodba.