Odlična ideja za zabaven izlet z motorjem po Gorenjski

Osnovna ideja je bila: kako se na poti do naših najlepših obal in najprijetnejše vode ogniti gneči in obenem poiskati pot, primerno za manj zmogljive dvokolesne stroje, mopede ali celo kolesa. Torej poiskati zabavno pot do Bohinja daleč od gorenjske avtoceste in prometnega kaosa na Bledu, pa tudi obvoz alternativni varianti, ki streže z gnečo skozi Medvode in delovišči pri Železnikih. Sopotnik pa lahkotna pollitrska hondica z manj kot petdeset konjiči, ki prav obožuje takšne zavite ovinke in stokilometrsko razdaljo. 

Pot začnemo na najmanj obremenjenem delu zahodne ljubljanske obvoznice in prek Podutika peljemo čez Polhov Gradec in Lučine po epskih samotnih ovinkih v Poljansko dolino. Iz nje se v Hotavljah dvignemo nekoliko ožje proti smučišču Cerkno. Na Tuškovem griču imamo dve možnosti, po katerih se vzpnemo do Bohinjskega sedla (smučišča na Soriški planini). Leva mimo Porezna prek kmetij Vrhovc in Jurež ter Petrovega Brda je nekoliko ožja, a bolj direktna in razgledna. Desna, širša in hitrejša cesta, po Dolini Davče nas pri Zalem Logu pripelje na glavno cesto iz Železnikov (tik za gradbišči), kjer zavijemo na zahod po dolini Selške Sore in se dvignemo prek Zgornje Sorice do Bohinjskega sedla.

Spust do Bohinjske Bistrice zahteva dodatno pazljivost zaradi mestoma ozke ceste, po kateri križarijo avtodomi in izgubljeni turisti, potem pa se na glavni cesti proti Ribčevem lazu vdamo v usodo gneče, a z nasmehom, ker se na motociklu zavedamo, da ne bomo imeli težav s parkiranjem, ki je poleti okoli Bohinja tako logistični kot finančni izziv. Bomo pa imeli težavo z iskanjem prazne plaže na obali Bohinjskega jezera, kjer pa si lahko pomagamo z najemom supa ali kanuja.   

Kaj pa motor, ki nas je pripeljal do sem. Običajno želimo in izbiramo takšne, ki gredo vse hitreje, močneje in bolj tehnološko dovršeno, a tokrat smo za poletno križarjenje izbrali nekaj bolj ljudskega – motocikel, primeren za kategorijo A2, torej omejen z močjo 35 kilovatov. Nekaj, kar kljub odličnemu oblikovanju in všečnemu videzu v osnovi ni namenjeno daljši poti ali polaganju ovinkov, a CB500F ostaja kljub le pollitrskemu dvovlajniku zvesta značaju svojih večjih Hornetov in z dobrimi voznimi lastnostmi omogoča zares prijetno, zabavno, lahkotno in neutrudljivo vožnjo. S končno hitrostjo 150 km/h ne bomo postavljali hitrostnih rekordov, a to v odprtem prometu sploh pa na poletnem popotovanju seveda ni smisel.