Sezono je začel s strahovitim tempom in z desetimi zmagami na prvih sedmih prizoriščih. Do konca sezone je zabeležil kar deset skupnih zmag za veliko nagrado. Priznajmo, letos je imel nekoliko lažje delo, saj sta bila najresnejša tekmeca poškodovana, a pomemben del motokrosa je prav občutek za to, kako biti hiter in obenem ostati nepoškodovan.

Spomnimo, Tim je prvi naslov prvaka osvojil leta 2014, ko je postal svetovni prvak v razredu MX2. Nato se je preselil v kraljevi razred MXGP in čez dve leti postal najboljši na svetu še tu. Leta 2019 in 2020 je bil znova najboljši in letos je dodal še peto krono. Vmes je sicer sanjaril o ameriškem superkrosu, ga tudi preizkusil, a za zdaj je odločen, da ostane v prvenstvu MXGP in prihodnje leto skuša ubraniti letošnji naslov. 

Tima občudujejo tudi vsi daleč od blatnih motokros stez. Kadar koli se v paddocku motogp pogovarjaš z največjimi zvezdniki motošporta, ki vsi v prostem času vozijo motokros, so enotni: Občudujemo Tima, navijamo zanj, res je čudežni deček motošporta, ko misliš, da si dober, pogledaš njegovo vožnjo in vidiš, da nimaš pojma, je le nekaj izjav Marqueza, Bagnaie, Quartararoja in Espargaroja. 

Tim je sicer tudi v vlogi lastnika motokros steze v Lembergu, ki jo je preuredil v vrhunsko prizorišče. To, da lahko trenira na svoji progi, je, kot pravi, velika prednost, a ima tudi slabo stran v skrbi za precej veliko posestvo, ki ga je treba vzdrževati. So pa vse glasnejše govorice, da se AMZS poteguje za organizacijo dirke svetovnega prvenstva v Orehovi vasi, s čimer bi Tim dobil tudi svojo domačo dirko.