Pri Denverju se dolgočasne ravnine in velemesta vzhoda umaknejo naravnim čudesom ameriškega zahoda in ljudi, obsedene z denarjem, zamenjajo tisti, navdušeni nad naravo. Ogled tekme NHL in tavanje po univerzitetnem mestecu Boulder sta tukaj dobra ideja, a prava stvar je potepanje po "Rocky mountains national parku". Tu jezera pomenljivih imen, "Dream lake" in "Emerald lake", v katerih se ogledujejo granitne stene s floro skoraj arktičnega sveta na zemljepisni širini Barcelone, dajejo divjini poseben čar. Zdi se, da je tukaj konec sveta. V resnici pa je začetek –  tu namreč izvira reka Kolorado – in predeli ob njenem toku vse do izliva na obali Pacifika predstavljajo Severno Ameriko v najbolj čarobni podobi, ki smo jo (v obratnem vrstnem redu) predstavili v teh zadnjih štirih kratkih potopisih po Kaliforniji, Arizoni, Utahu in sedaj še Koloradu.

Južno od Denverja dobijo hribi drugačno podobo – na meji puščave se še poženejo preko 4000 metrov, a v drugačnem vzdušju. Mimo čarobnega plezalnega raja rdečih skalnih osamelcev "Garden of the gods", po najvišji in najznamenitejši ameriški cesti na Pikes peak. 156 ovinkov pelje 4300 metrov visoko in pripoveduje neverjetne zgodbe o (ob Indy 5000) najstarejši in najbolj nori ameriški dirki. Zgodbe, ki jih ob pomanjkanju kisika vsaj malo lahko z vožnjo doživljamo tudi sami. A mene seveda zvabijo predvsem zaplate jesenskega snega, ki ne dopuščajo dvomov, zakaj s seboj po svetu, če že ne desk ali smuči, vedno nosim vsaj skejt.

A koloradsko trilogijo plezanja in snežkanja je najbolje zaključiti v dobrih dvesto kilometrov oddaljenih "Great sand dunes" z dričanjem po najvišjih severnoameriških sipinah. Težko je verjeti, da je ogromne peščene sipine možno najti skoraj v vznožju štiritisočaka, a prav ta neverjetnost je tisto, kar daje Koloradu poseben šarm. Tako kot obskurni "oldschool" moteli bližnje Alamose.

Pot nazaj na sever je zato šok. Iz cenene nočitve, obkrožene s peskom in ogromnimi ranči, se med prečkanjem kontinentalne razvodnice med snežinkami spustimo preko prelaza "Independence" v najdražje in najbogatejše ameriško mesto. Aspen velja za mondeni smučarski raj, in to ne le za razvajene multimilijonarje, ampak tudi za vrhunske športnike, saj vrsto let gosti zimsko olimpijado ekstremnih športov X-games, poleg tega pa ponuja vrsto odličnega freerida, kjer izstopa preprosto dostopen skoraj štiritisočak ''Highland peak'' z do 50-stopinjskim večstometrskim pobočjem.

A večina je tukaj zaradi stanovanj s povprečno ceno pet milijonov dolarjev, ogrevanih pločnikov, letališča, ki se konča skoraj na smučišču, in možnosti, da smučarske čevlje samoumevno nosijo v torbi Louisa Vuittona. Pri tem pomaga neverjetno ugodna klima toplih sončnih dni in hladnih snežnih noči. A kar se vremena, smučarskih možnosti, širine prog in strmine grapc, cen smučarskih kart ter značaja smučarjev tiče, na koncu ugotoviš, da je vse skupaj podobno kot na začetku te zgodbe ob kalifornijski obali na Mammoth mountain ...