Po desetletjih za krmilom na tudi najzmogljivejših motociklih morda nisem pravi za oceno 125-kubičnega razreda in začetniških korakov, toda Grom tudi meni predstavlja osvežitev. Gre za lahkotnost brezstresnega križarjenja, za začetnike pa je super, da je majhen (120 cm medosja), lahek (dobrih 100 kg), ne zmogljiv (10 konjičev), a dovolj hiter, da ni nevaren v prometu (115 km/h končne hitrosti), predvsem pa vozniško lahkoten in (v nasprotju s skuterji) z vsemi pravimi komponentami (zavore, vzmetenje). Te omogočajo, da je vožnja varen užitek in da je zabaven in uporaben tudi za zahtevnejše motoriste.

Kaj pa zakon. Ideja je seveda, da lažji dostop do 125-kubičnih motorjev tistih, ki kot avtomobilisti že imajo izkušnje v prometu, pomeni večjo  pretočnost in manjše onesnaževanje mest. Od prvega junija je tako v Sloveniji skoraj 3000 novih vozniških s kodo 125. A čeprav motorji in skuterji v tem prostorninskem razredu ne pospešujejo bolj kot avtomobil in tudi niso hitrejši, minimalno predpisanih 6 ur šole vožnje večini ni dovolj, da naredi iz avtomobilista motorista. Zato je pametno, da po potrebi inštruktorji ta čas podaljšajo, še bolj pa seveda, da se novopečeni motoristi udeležijo šole varne vožnje.

Pojasnimo: čeprav večina zna voziti enosledno vozilo (kolo), je na motorju vendar vse drugače, saj so težji in hitrejši in se drugače gibljejo v prometu. Motociklizem je telesno napornejši, predvsem pa brez varnosti zaščite avtomobila in stabilnosti štirih koles ter vseh presežnikov vozniških pomagal. Na motorju je potrebno več koncentracije in resnih vozniških znanj, in ko gre kaj narobe, bolj boli. Seveda tudi na skuterjih in v najmanjših kategorijah. Poglejmo, kako o tem razmišlja Vojko Safran, vodja AMZS programov varne vožnje za motoriste:

In seveda ne pozabimo na opremo. Nekako logično je, da si mnogi skuter majhnih prostornin privoščijo (tudi poleg motocikla, ne le avtomobila) prav zato, da na njem lahko sedijo v "gatah in šlapah", ampak pri hitrostih, ki jih dosegajo (mnogi 125 kubični presegajo 100 km/h), je to zabavno le, dokler ne gre kaj narobe. Zato se poleg homologirane in ne skejtarske čelade priporoča uporaba resne motoristične opreme in nujno vsaj nekaj, kar pokrije kožo in hrbtenico, ter nekaj, kar skrbi tudi za blažitev udarca v primeru padca. Na primer kaj takega: