Spomnimo, Ducati bo kot podjetje kmalu star sto let, čeprav je zamenjal veliko lastnikov in je trenutno nemški (Volkswagnov). Zgodbo so začeli trije bratje z izdelavo radijskih komponent, kasneje so proizvajali pomožne motorje za kolesa, vse pa je nato preraslo na skuterje in v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja v epsko zgodbo z dvovaljniki zasnove L, desmodromičnim krmiljenjem ventilov in filozofijo "zmagaj v nedeljo, da boš prodal v ponedeljek". V tem duhu so snovali motocikle, ki bi jih oblikovalsko lahko postavili v dnevno sobo, obenem pa so dovolj zmogljivi za uporabo na dirkališčih.

Tako ne čudi Ducatijeva prevlada v prvenstvu "serijskih" motociklov razreda superbike skozi vsa devetdeseta leta prejšnjega in prvo desetletje tega stoletja. Orali so ledino motociklistične aerodinamike, se lani vrnili na prestol razreda superbike z Bautisto in po petnajstletnem čakanju prišli tudi do drugega naslova prvaka razreda motoGP z Bagnaio. Letos začenjajo novo obdobje z električnim dirkalnikom, a še vedno premikajo mejo klasičnih superšportnikov, saj bo novi serijski model Panigale V4R lahko postregel z več kot prepričljivimi 240 konjiči.