Na Ljubljanski grad se je vzpel 156-krat in v 18 urah in 46 minutah vožnje (skupno je podvig s postanki za hrano in masažo trajal skoraj trideset ur) prevozil 270 kilometrov s povprečno močjo 145 W ter v tem času porabil skupno več kot 11.000 kalorij. A tisto, kar je resnično presunljivo, je – da je to opravil s kolesom, ki nima ne prestav ne uporabnega sedeža – BMX-kolesom. 

Damijan se je sicer z BMX lotil že nekaj za klasične kolesarje nerazumljivih skrajnih podvigov in tako na vozilcu z (glede na gorska kolesa ali cestne specialke) miniaturnimi kolesi, brez prestav, brez sprednje zavore in sedežem tako nizko, da ne omogoča sedenja med poganjanjem (saj je to kolo narejeno za trike), prekolesaril več kot 600 kilometrov do Dubrovnika. Zdaj pa sanjari celo o BMX-arskem prečkanju Severne Amerike. Zakaj, ni povsem jasno, kot pri vseh skrajnih podvigih, zato ker je to (ne)mogoče. Pri tem pa ne pozabimo, da gre za 47-letnega »gospoda«, ki se nikoli z nobenim športom ni ukvarjal profesionalno in je v prostem času DJ.

Everesting je otrok korone, nekaj, kar se je seveda začelo že prej, a je letos v omejenih potovalnih razmerah še posebno zaživel, saj se lahko ekstremno napornega podviga lotimo praktično doma. Nekateri na stopnicah svojega bloka ali na mestnem kuclju. Za kaj gre – premagati je treba 8.848 m višinske razlike (kolikor znaša nadmorska višina najvišjega vrha na našem planetu) v načeloma manj kot 24 urah in brez spanja. Počitki so dovoljeni in seveda hranjenje tudi, saj poraba energije dosega do tisoč kalorij na uro! Na vsem svetu je to preizkušnjo za zdaj opravilo 11.335 kolesarjev, nihče od njih pa se tega ni niti drznil lotiti na kolesu BMX, saj je to bistveno težje. Poglejmo, kaj si o tem misli eden najboljših in najlegendarnejših ultramaratonskih kolesarjev na svetu – Marko Baloh: