Iskanje skrajnih zgodb me je tako s kamero popeljalo vse od roba Južnega oceana, do zaledenelega Arktičnega morja in na vrhove Alp, Himalaje, Andov ter Skalnega gorovja, predvsem pa v osrčje puščav Sahare in Atakame, pa tudi za krmilo najbolj norih in najhitrejših dirkalnikov. Spremljal sem najboljše plezalce in alpiniste, potapljače in avanturiste, dirkače in proste smučarje. Zdi se, da sem v četrt stoletja opravil intervjuje z večino najboljših izmed najdrznejših zemljanov in zemljank – s tistimi, ki so tako noro dobri, da se večini zdijo dodobra nori!

Število reportaž o teh avanturah, izzivih in skrajnežih je že zdavnaj postalo štirimestno in seveda še naprej raste – tudi na portalu Moški svet z »mojimi« ekstremi. Tako pa so bili videti »naši ekstremi« pred dvema desetletjema: