Moskisvet.com
Lepotica in zver.

Davidovi ekstremi

Ducati Streetfighter V4 – adrenalinski lepotec na steroidih

David Stropnik
14. 08. 2020 06.00
4

Danes je ob poplavi vseh mogočih motociklov težko izpostaviti enega, ki je najboljši, še posebej ker imajo vozniki do svojih strojev zelo različna pričakovanja. A nobenega dvoma ni, da Ducati Streetfighter V4 predstavlja vrh tega, kar je moto industrija sposobna proizvesti in izstopa v vseh pogledih.

Passo Stelvio – vozniška odisejada onkraj Dolomitov
Preberi še
Passo Stelvio – vozniška odisejada onkraj Dolomitov

Brez dvoma je lep. Je »state-of-the-art« tehnični izdelek, ki se enako dobro znajde na dirkališču kot v umetnostni galeriji. Že na prvi otip daje občutek, kot da za krmilo držimo divjega bika, in ta občutek se pri odpiranju plina le še stopnjuje, dokler rohnenje ducatijevega superzmogljivega V4 agregata in silovit pospešek iz glave ne odpihneta vseh misli, vključno z občudovanjem in strahospoštovanjem. Z mirovanja do stotice potrebuje tri sekunde, divji galop, ki mu komaj sledimo z možgani in nogo na menjalniku, se ustavi pri 270 km/h, česar v normalnem svetu – še posebej na slečenem motociklu – ne potrebujemo več in brez vetrne zaščite ob zelo prvoosebnem doživljanju hitrosti tudi ne vzdržimo.

Streetfighter v ovinek pelje kot po tirnicah, zavore pa dajejo občutek, da smo ob polnem stisku prileteli v neviden zid.
Streetfighter v ovinek pelje kot po tirnicah, zavore pa dajejo občutek, da smo ob polnem stisku prileteli v neviden zid. FOTO: David Stropnik
Toni Mulec, dirkaški mojster peščenih plaž: ''Na start moraš zavestno z zavedanjem, da se ne more končati vse po načrtih''
Preberi še
Toni Mulec, dirkaški mojster peščenih plaž: ''Na start moraš zavestno z zavedanjem, da se ne more končati vse po načrtih''

Če pogledamo motocikel, se zdi, da je v bistvu en sam velik agregat, v katerem rezgeta več kot 200 konjičev. Zelo lahkotnih, saj celotni paket ne tehta več kot 180 kilogramov! A brutalna moč brez nadzora in zabavnosti seveda nima pomena. Model Panigale V4 se ponaša z enakim 1100-kubičnim pogonskim agregatom, a je zaradi superšportne zasnove manj zabaven in zunaj dirkališča tudi manj uporaben. Kar se kontrole tiče, pa streetfighter nikakor ni paket eksploziva ali neukrotljiva raketa. Nasprotno: v ovinek pelje kot po tirnicah, zavore pa dajejo občutek, da smo ob polnem stisku prileteli v neviden zid. 

Nad vami med vožnjo bdi kopica ''angelov varuhov'' v obliki elektronike.
Nad vami med vožnjo bdi kopica ''angelov varuhov'' v obliki elektronike. FOTO: David Stropnik
Gladka in sladka kolesarska zabava: okušali smo slasti najdaljše evropske ''flow'' kolesarske proge
Preberi še
Gladka in sladka kolesarska zabava: okušali smo slasti najdaljše evropske ''flow'' kolesarske proge

Elektronika po vzoru dirkalnega Desmosedicija GP18 streže s celo serijo angelov varuhov, ki nas skušajo dohajati in skrbeti, da nam stvari ne uidejo iz rok in da ne utonemo v lastnem adrenalinu. Tako z nastavljivim nadzorom zdrsa pogonskega kolesa pri pospeševanju kot prednjega pri zaviranju – tudi med voznjo skozi ovinke. Nastavljivo lahko nadzorujemo tudi dvigovanje prednjega kolesa, pri čemer pomagajo še krilca po vzoru dirkalnikov motoGP. Celotni motocikel v bistvu daje občutek, da sedimo na motoGP stroju, ki je nekoliko pobrušen v bolj uglajeno cestno rabo. Imamo več vozniških programov, pomoč pri pospeševanju z mesta, prestavljanje navzgor in navzdol brez sklopke ... in ... in, seveda, tuleč neprekosljiv zvok V4 agregata, ki se vrti skoraj do norih 13.000 vrtljajev na minuto.  

Streetfighter nima slabosti.
Streetfighter nima slabosti. FOTO: David Stropnik
Krotili smo vsestranski motocikel brezkončnih užitkov – tudi smučarskih
Preberi še
Krotili smo vsestranski motocikel brezkončnih užitkov – tudi smučarskih

Slabosti? Streetfighter jih nima. Lahko se nam zdi, da osnovna cena enaindvajset tisočakov ni nizka, ampak za ta adrenalinski paket vsega, kar premore sodobna moto industrija, je v bistvu malo. Ni pa mala poraba goriva. Hvala bogu! Saj to dokazuje le zmogljivost tega motocikla. Vrtoglava hitrost in pospešek pač potrebujeta dovajanje energije, veliko energije. Problem, ki ga ta motocikel ima, ni v njem, ampak v okolici – noben udeleženec prometa si ne zmore predstavljati zmogljvosti tega stroja, tudi nam samim se za krmilom ob prehitevanju zdi, da nam vozila, ki jih prehitevamo, vozijo nasproti. In glede na obstoječe omejitve smo nenehno prehitri in razen prve prestave ostalih pet pravzaprav ne potrebujemo. 

Lepotica in zver.
Lepotica in zver. FOTO: David Stropnik

Priznati je treba, da je v običajnem odprtem prometu že ducatijev monster 821 povsem dovolj in da svet tega motocikla verjetno res ne potrebuje. Je pa svet z njegovega sedeža lepši, zabavnejši in ... se vrti hitreje. Če pa ga zapeljemo na dirkališče in povsem spustimo z vajeti, pa še posebej ...

Svet tega motocikla verjetno ne potrebuje. Je pa svet z njegovega sedeža lepši in zabavnejši.
Svet tega motocikla verjetno ne potrebuje. Je pa svet z njegovega sedeža lepši in zabavnejši. FOTO: David Stropnik
''Pit bike'' YCF Bigy 190 – ko je majhno dovolj zabavno
Preberi še
''Pit bike'' YCF Bigy 190 – ko je majhno dovolj zabavno

KOMENTARJI (4)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2024, Moskisvet.com, Vse pravice pridržane Verzija: 630