Ja, priznajmo že na začetku, motocikel ni prav majhen in ne lahek, še manj poceni, toda »allrounderski« značaj, 170 glav velik hlev in varnosti elementi, ki se jih ne bi branil noben avto, predvsem pa dobra mera udobja za dolge poti, pač zahteva nekaj (natančneje 215 kilogramov suhe) mase, velikosti in denarja. A med vožnjo pravzaprav ne čutimo ničesar od tega, čutimo le mravljince na vratu od rohnenja in pospeševanja V4 pogonskega sklopa, ter poplavo hormonov od užitka, ko motocikel prelagamo med ovinki. In tudi neko posebno estetsko veselje, že ko ga gledamo parkiranega.

1158 kubični 125 kilovatni motor sam po sebi je seveda impresiven, a tisto, kar zares očara, je fantastična ciklistika, oplemenitena z elektronsko nadzorovanim vzmetenjem, ki se prilagodi vsem obremenitvam in vsem podlagam. V vetrovniku preizkušena aerodinamika skrbi, da je motor kljub polni obremenitvi z dvema osebama in tremi kovčki povsem miren tudi pri najvišjih hitrostih (vse tja do 250 km/h).  Po drugi strani pa se odlično znajde tudi na razbitem asfaltu ali dobrem makadamu. Različni vozniški programi pri tem pomagajo, a tisto, kar resnično šteje, je celotna zasnova motocikla.

Pravoverni ducatisti se bodo zmrdovali, ker so desmodromično odpiranje ventilov zamenjale vzmeti, a to je bistveno ceneje za vzdrževanje in danes enako učinkovito. Ob odlični ciklistiki pa tudi cevnega okvirja nihče ne bo pogrešal. Vsi ostali pomisleki so nesmiselni, tudi v zvezi s ceno daleč onkraj dvajset tisočakov, saj kakovost in ekskluzivnost pač staneta. To, ali potrebujemo toliko moči na potovalniku, in udobja ter pasivne varnosti na motorju ali bi raje lažji in preprostejši stroj tudi za dolge poti, pa so vprašanja, ki sodijo v poglavje filozofije in ne testov. Ampak nekaj velja brez dvoma: sanje pridejo in za pot v daljavo je Multistrada V4S sanjski motocikel.