Moramo se zavedati, da je homo sapiens narejen za hitrosti med 30 in 40 km/h, ki jih je (če odštejemo kak padec v prepad) presegel in podvojil šele na konjskem hrbtu. Ko se je pogon na seno zamenjal s pogonom na premog, je parna lokomotiva prebila magično mejo 100 kilometrov in tudi 100 milj na uro. Nato so primat prevzeli avtomobili in današnjo hitrostno omejitev avtocest presegli že leta 1903, 200 km/h pa že leta 1906, ko so prvič ugnali vlake. Še pred drugo svetovno vojno so avtomobili dosegli 600 km/h, Andy Green pa je leta 1997 kot prvi na tleh s hitrostjo več kot 1220 km/h prebil zvočni zid (kar je v zraku najprej uspelo Chucku Yeagerju, in sicer že leta 1947). Potniški vlaki lahko danes presežejo hitrost 600 km/h, najhitrejši v običajnem prometu pa vsakomur omogočajo izkušnjo hitrosti več kot 400 km/h na tleh (kar danes sicer presega vse več vrtoglavo dragih serijskih avtomobilov).

Kdo pa so absolutno najhitrejši zemljani? Thomas P. Stafford, John Young in Eugene Cernan – posadka Apolla X, ki se je ob vrnitvi iz krožnice okoli Lune na Zemljo vračala s skoraj 40 000 km/h oziroma 11 kilometri na sekundo. A pri tem ne smemo pozabiti, da je hitrost relativna in da se vsak Zemljan, tudi tisti na kavču, zaradi rotacije Zemlje vrti precej hitro – na ekvatorju s 1675 km/h. Vsi krožimo okoli Sonca z 100 000 km/h (30 km/s), Sonce pa okoli središča galaksije kroži z 250 kilometri na sekundo! In še to: naša galaksija skozi vesolje drvi z več kot dvema milijonoma kilometrov na uro ...