Strast gorskih hitrostnih dirk

A na nek način je najpristnejše dirkanje na gorski hitrostni dirki, ko je voznik sam proti cesti in štoparici, brez sovoznika, ki bi pomagal z zapiski, in brez neposrednih tekmecev, ki ne omogočajo vedno izbire idealne linije, a tudi brez varnosti izletnih con. Mi smo takšno dirkanje in predvsem traso nove slovenske gorske dirke preizkusili nad Tolminom.

Trasa GHD je načeloma dolga le nekaj kilometrov, ovinke pa znamo na pamet, zato prostora za napake ni in se jih tudi ne da popraviti. Na takšnih dirkah običajno nastopajo tako dirkalniki s krožnih hitrostnih dirk (z dirkališč) kot tudi z relija, pa tudi prototipi, narejeni posebej za ta tip dirkanja. Sam sem se trase med Volčami in sedlom Solarij lotil za volanom Leminega porscheja 718 cayman GT4 clubsport.

V Sloveniji je najbolj znana gorska hitrostna dirka Ilirska Bistrica, znani pa so tudi Gorjanci in Lučine, ki letos s Tolminom tvorijo serijo štirih dirk državnega prvenstva. Slednja se v dolžini petih kilometrov vzpne skoraj pol višinskega kilometra.

Najbolj znana, najbolj skrajna in tudi ena najstarejših gorskih dirk (poteka od leta 1916) pa je tista na štiritisočak Pikes Peak v Koloradu. Pri 20 kilometrih dolžine ima namreč kar 156 ovinkov, cesta pa se dvigne skoraj poldrugi kilometer do cilja 4300 metrov visoko. Tako je dirkanje tukaj videti skozi oči devetkratnega svetovnega prvaka v reliju, Sebastiena Loeba, ki je leta 2013 postavil tedanji absolutni rekord:

Vozil je peugeot 208 T16, a le s približno obliko dvestoosmice. dodelane z deli dirkalnega modela 908 in popolnoma prototipno zasnovo s sredinsko postavljenim 3,2-litrskim motorjem twin-turbo V6, ki ima moč kar 875 konjičev (645kW) pri le 875 kilogramih. Takšno razmerje moči in mase omogoča pospešek z mirovanja do stotice v manj kot dveh sekundah in rekord proge – 8 minut in 13 sekund. Prvi, ki se je spustil pod osem minut, pa je električni volkswagen I.D.R., ki mu je to uspelo pred tremi leti.