Po več kot 8000 kilometrov dolgem krogu po arabskem polotoku od Džede preko Ha'ila in Rijada ter puščave Rub Al Khali nazaj v Džedo je med motoristi po petih letih na najvišjo stopničko ponovno stopil Sam Sunderland in pridirkal prvo zmago Gas-gasu. Med avtomobilisti je podobno do svoje četrte zmage prišel Naser Al Atijah po tem, ko si je odločilno prednost privozil že v prvih dnevih, tudi na račun težav Peterhansela in Sainza. Devetkratni svetovni prvak v reliju Sebastien Loeb je bil ponovno za las prekratek, da bi si pridirkal prestižno dakarsko zmago in je končal na drugem mestu.

Za zgodovinsko prvo etapno električno zmago na tej dirki je poskrbel legendarni Carlos Sainz. Se pa je potrebno zavedati, da Audijev dakarski e-tron elektriko proizvaja (tudi) z motorjem z notranjim izgorevanjem, saj avtomobilskih baterij, ki bi zmogle več sto kilometrov dirkanja po pesku, seveda še ni. Se pa s tem vendar nakazuje nek korak v brezemisijsko smer, predvsem ker je izjemen navor elektromotorjev idealen za vožnjo po pesku in sipinah.

Toda po drugi strani letos sipin ni bilo prav veliko. Puščava Rub al Khali na jugu Savdske arabije sicer velja za največjo peščeno puščavo na svetu, a problem je kot pri večini stvari »političen«. Jug Savdske Arabije je namreč močno militariziran in meji na Jemen, s katerim so Savdijci praktično v vojni. Tudi zaradi tega naj bi skrajšali dve etapi – Savdska Arabija je zaprla zračni prostor,  helikopterji, ki skrbijo za varnost dirkačev (čim hitrejši prevoz v bolnišnico), pa niso mogli poleteti. Še vedno ni povsem jasno, zakaj je že na prvi etapi eksplodirala bomba v avtomobilu francoske spremljevalne ekipe. Dakar je tako letos vse bolj spominjal na stare izpeljanke v Mavretaniji, Maliju, Nigru in Čadu.

Simon Marčič je na svojem osmem Dakarju pričakoval ponovno kakšne etapne stopničke in si želel etapno zmago ter skupne stopničke v svojem razredu. A hitro je postalo jasno, da sta novembra preboleli covid-19 in decembra preboleli prehlad pustila preveč posledic in mu dnevno po nekaj sto oddirkanih kilometrih pobralo preveč moči. Tudi motocikel, ki ima za seboj že tri Dakarje, ni več najbolj konkurenčno orožje, poleg tega pa tudi letošnja trasa, ki je razočarala z malo sipinami in prinesla nevarno vrtoglave hitrosti, ni bila po njegovem okusu. A nova možnost na Dakarju 2023 je bližje, kot se zdi na prvi pogled.