Reportaža z najtežje dirke na svetu

Trasa je bila letos začinjena z maratonsko etapo, imenovano crono 48, ki seveda ni pomenila 48 ur dirkanja. Nasprotno, dirkači so bili ob koncu prvega dne ustavljeni, na enem od osmih improviziranih bivakov, s čimer so organizatorji hoteli povrniti stari dakarski duh, ko večina še ni spala v razkošnih avtodomih in hotelskih sobah, ter jih premešati med seboj, da bi zmanjšali možnost medsebojne pomoči. Mehaniki in novinarji pa tako nimajo dostopa v militantni najjužnejši del Savdske Arabije, kjer je ta etapa potekala.

Toni Mulec se je na svojem drugem Dakarju, tokrat pod okriljem satelitske ekipe KTM-a, izkazal z konstantnim dirkanjem ves čas na vrhu svojega razreda rally2 in med najhitrejšimi dvajsetimi absolutno. Na koncu se je boril z boleznijo in preživel tudi resen padec, tako da je njegov rezultat še več vreden. Lansko 24. mesto skupno je letos bistveno izboljšal, tako kot tudi uvrstitev v svojem razredu, kjer je na dveh tretjinah dirke že lovil stopničke in končal kot peti. 

Simon Marčič bo letošnji Dakar skušal čim prej pozabiti, čeprav zaradi vseh prestanih muk to ne bo lahko. Dosegel je sicer etapne stopničke v razredu Original, a se je večino časa namesto z rezultatom bojeval z motociklom. Že na prvi etapi je odlomil ročičevje zadnjega amortizerja in preživljal pravo odisejado. Čeprav rezultatsko ni mogel več posegati v skupni seštevek relija, je nadaljeval z borbo v želji po etapnem rezultatu. 

Največ je pričakoval od najtežje sipinske etape, a prav tam doživel hladen tuš sredi vroče puščave. Okvara menjalnika ga je še drugič ustavila sredi dirke. V prostem dnevu je uspel še enkrat sestaviti vse skupaj, a na naslednji peklensko dolgi več kot 800 kilometrski etapi je moral popustiti pred premočjo puščave in vnovične okvare. Počeno tesnilo na glavi motorja je bilo preveč za dirkača, ki sam servisira svoj motocikel brez dovoljene zunanje pomoči.

Med motorji je po poškodbi Matthiasa Walknerja že pred startom Dakarja, okvari Sama Sunderlanda takoj na začetku dirke in zaradi jesenske poškodbe še ne polne forme lanskoletnega zmagovalca Kevina Benavidesa do druge zmage prišel Ricky Brabec s Hondo. Dokončni udarec KTM-u,  ki je povsem dominiral v preteklih dveh desetletjih, je z drugim mestom zadal Ross Branch z indijskim motociklom Hero pred še eno (Van Beverenovo) Hondo na tretjem mestu. 

Med avtomobilisti je 14-kratni zmagovalec Dakarja Stephane Peterhansel z etapno zmago izenačil petdeset Vatanenovih zmag, Alatijaha je na poti do tretje zaporedne zmage ustavila okvara priodrivovega Hunterja, ki je na predzadnji etapi na cedilu pustil tudi njegovega moštvenega kolega Loeba. Sebastien je na koncu reli končal kot tretji. Devetkratni svetovni prvak v reliju tako ne uspe priti do dakarske zmage, je pa to uspelo dvakratnemu reli prvaku Carlosu Sainzu in to s četrtim različnim proizvajalcem – tokrat Audijem. Nemcem je končno uspelo zmagati s posebno kombinacijo hibridnega dirkalnika, v katerem dirkalni bencinski motor, kot ga uporabljajo v DTM-u, polni baterije, ki poganjajo elektromotorja – kot jih imajo v formuli E. 

Ne sicer na običajni dirki, ampak v razredu starodobnikov, ki je vzporedna avantura po lažji trasi in na kateri ne šteje hitrost, ampak natančnost, smo imeli še enega slovenskega predstavnika. A Žiga Colja je kot sovoznik Giorgia Ciresola v hudem prevračanju Landcruiserce moral odstopiti že na prvi etapi.