Čarobnost podvodnega sveta Rdečega morja

Rdeče morje ima kombinacijo idealne temperature najtoplejšega morja, dobre vidljivosti in fascinantnega podmorskega življenja, ki se napaja iz Indijskega oceana. Čeprav si na obali, npr. Hurgade, sredi zapuščene brezbarvne puščave, ko potisneš glavo v vodo, zaplavaš v čarobni barvni svet pisanih živalic, v okolje, ki nikoli ne pade pod 20 stopinj Celzija.

Že pod gladino tik ob priobalnih hotelskih kompleksih, ki skušajo biti oaza evropskega sveta, se odpira skoraj disneyjevski svet. Občutek, da bi ob koralnem grebenu skočil v akvarij, je neizbežen. Z avtonomno potapljaško opremo se seveda vse le še potencira. Več tisoč vrst rib, tudi povsem ekskluzivnih, obenem pa seveda ne manjka klasike: kitovci, mante, želve, delfini in na jugu tudi morski psi, ki včasih zaidejo vse do Sinaja. A tu seveda ne gre le za ribe. Na severu pri Aqabi pravi podvodni park praktično nima konkurence, na Sinaju pa se pri Dahabu Modra luknja ponaša z zloveščim statusom najbolj razvpite ali recimo drugače – smrtonosne potapljaške lokacije. In na tako prometnem morju, ki predstavlja ločnico med Afriko in Azijo, so seveda še potopljene ladje.

V severnem delu primat morskih razbitin drži med drugo svetovno vojno potopljen veliki britanski parnik SS Thistlegorm, v katerem je mogoče raziskovati tudi tovorno skladišče z vozili. Južneje novejši Salem Express počiva na vsem dostopni globini 12–30 metrov, a nekatere odganja s svojim slovesom ene največjih pomorskih nesreč, z večinoma že odstranjenimi trupli (neuradno blizu tisoč žrtev). Sicer pa idile potapljanja tukaj ne morejo pregnati ali pokvariti niti lokalne razmere v priobalnih krajih, niti strupene morske živalce, niti gneča na najpopularnejših potapljaških lokacijah, kjer turizem pod vodo tlači celo neplavalce. O ne povsem definiranem izvoru imena tega morja pa morda kdaj drugič ...