moskisvet
ŠPORT

8-letni Slovenec je prihodnost Formule 1

21.12.2018, 9:37
16
Nik Ščulac je z dirko na Ptuju osvojil svojo prvo zmago na državnem prvenstvu v kartingu. To ne bi bilo nič nenavadnega, če ne bi bil Nik star komaj osem let. In očitno je pred mladim dirkačem izjemna kariera. Najverjetneje v prihodnosti tudi pri Formuli 1.

Nik Ščulac, pri svojih 8 letih tekmuje z gokartom pri hitrosti, več kot 100 km/uro. »Moj vzornik je Michael Schumacher,« nam zaupa in nadaljuje, da bi si nekega dne želel postati zmagovalec formule 1. Za sabo ima že 5 sezon dirkanja, kar je za mnoge nepredstavljivo. Še posebej zato, ker ima fant komaj 8 let. Razvoj gokarta v Sloveniji je v vzponu in samo v Sloveniji lahko tekmujejo tako mladi vozniki.

PREBERI ŠE
600 LT: manj konjev, a tudi manj teže

»Nik je neverjeten talent, iznajdljiv, nepopustljiv, borben in želi si zmagovati,« ponosno pove Damjan Ščulac, oče in trener: »Najboljše mu gre na hitrih dirkališčih.« Na začetku mu je bilo težko gledati sina pri dirkanju, ampak zdaj mu po vseh teh letih izkušenj že veliko bolj zaupa: » Nik je med dirko psihično že močnejši od mene.» Nekoč sramežljiv fant je postal pogumni voznik, ki mu je njegova zadnja dirka na Ptuju prinesla tudi naslov državnega prvaka.

Foto: Alen Franetič
Foto: Alen Franetič/ FOTO: osebni arhiv

Spremljate ga lahko na njegovem FB profilu: https://www.facebook.com/Nik-Ščulac-1208046382539010/

Prvi gokart pri 4 letih

Pri komaj štirih letih je zagledal mali kart in zgodba se je od tega trenutka ... samo še peljala naprej. »Par dni kasneje smo se odpravili v Ljubljano in kupili rabljeni gokart,» pripoveduje Damjan. »Še zdaj ga hranimo kot spomin na Nikove prve kilometre.« Z njim je štiriletnik postal eden najmlajših voznikov. Njegov oče ga je privil na strop domače garaže. S svojim prvim kartom je odvozil kar 3250 km.

Foto: Alen Franetič
Foto: Alen Franetič/ FOTO: osebni arhiv

Od prvih treningov do prihoda v ovinek z veliko hitrostjo

Prve vozniške izkušnje si je nabiral na koprskem dirkališču. Ne glede na to ali je sijalo sonce, pihala burja ali dež, nič ga ni moglo ustaviti. Vikendi so bili večinoma namenjeni treningu, ki so trajali okoli 3 ure. Na začetku mu je oče zaradi varnosti omejil hitrost, tako da je nastavil ‘gas’ na manj. Šlo mu je vedno bolje. Ob dodajanju goriva pa je vedno dodal še malo končne hitrosti. Kmalu ga je Nik sam prosil naj natoči bencin. »Saj ga imaš dovolj,« mu je odgovoril. Štiriletnik pa je želel samo še več hitrosti, ker je ugotovil, da gre kart po točenju goriva hitreje. Oče je na dirkališču postavljal tudi stožce, da je bil trening še toliko bolj zanimiv. »Na začetku ga je bilo treba naučiti discipline, ki je pri športu zelo pomembna, « poudari. Vse se je odvijalo postopoma. »Učil sem ga tudi ustavljanja iz polne hitrosti do nule ter zavesten prihod v ovinek s hitrostjo, da končaš na travi. To so psihično zelo naporni treningi. » Trening pa ne poteka samo na dirkališču: » Veliko riševa in iščeva teoretične rešitve, ki jih Nik preizkusi na progi. Včasih tudi cel dan trenirava samo en detajl. » Nik zadnja 3 leta trenira in tekmuje z gokartom, ki preseže 100 km/uro.

Foto: Alen Franetič
Foto: Alen Franetič/ FOTO: osebni arhiv

Želja, ki pelje naprej

Damjan pravi, da je pravi voznik tisti, ki ga želja pelje naprej. Navdušenje, ki prihaja z napredkom, ko postaja vedno hitrejši. Njegov slogan se glasi: »Če želiš biti dirkač, je treba kdaj tudi potrpeti.« Razloži, da so za otroka treningi z gokartom lahko zelo naporni. Potrebno je veliko koncentracije in fizične moči, čeprav veliko ljudi misli, da je to le vožnja za zabavo. Tekmovalni karti so neprimerno hitrejši od navadnih, ki ji ponavadi ljudje najamejo in pove: »Zelo redki odrasli, ki niso tekmovalci bi lahko sledili 7 ali 8 let staremu otroku. »

Foto: Alen Franetič
Foto: Alen Franetič/ FOTO: osebni arhiv

Prigode, ki sta jih odpeljala skupaj

Oče takoj pove, da je prigod toliko, da bi lahko že napisal knjigo. Najbolj se spomni tiste, ki se je zgodila na začetku Nikove poti: »Nik vozi in naenkrat se ustavi sredi proge. Miga z glavo, nekaj kolovrati, čez pol minute spelje in se vozi naprej. Ko je prišel v bokse, sem ga vprašal, kaj je bilo, pa mi razloži, da se je ustavil, ker ga je srbel nos in se je moral popraskati.» Seveda ga je oče takoj poučil, da se med vožnjo za take stvari ne sme ustavljati.

Foto: Alen Franetič
Foto: Alen Franetič/ FOTO: osebni arhiv

Nesreča nikoli ne počiva

Mladi dirkač se je vedno zjokal, kadar sta zaključila s treningom. Zanj nikoli ni bilo dovolj vožnje. Nekega dne, na topel, spomladanski dan pa se je Damjan odločil, da ga bo pustil voziti, dokler bo želel. Gorivo mu je napolnil do vrha in ga spustil na progo. Čakal je in čakal, da pride pa se to ni zgodilo. Zanimalo ga je, kdaj bo odnehal. Ves čas ga je opazoval: »Videl sem, da se mu že zapirajo oči, ampak ustavil se ni. Naenkrat na koncu ravnine, ne spelje ovinka in naravnost v gramoz. Trčil je v zaščitno ograjo. Stekel sem k njemu, ga spraševal, kaj je bilo … pa ni vedel, ker je zaspal.»

 

Ko boli

Trening v Italiji … bilo je v Udinah na deževen dan, ki se je končal na urgenci. »Na dirkališču sva bila sama z Nikom. Upravljalec steze nam je odprl dirkališče in odšel po svojih opravkih. Ni nas veliko, ki treniramo, kljub hladnemu in deževnemu vremenu. Po treningu sem sina prosil naj odpelje še en krog, da ga poslikam. Atraktivno je bilo videti, kako je med vožnjo po lužah vodo odneslo visoko v zrak. Postavil sem se na mesto (na stezi), vsakemu bi rekel, da ni normalen, ker stoji tukaj, ampak želja po fotografiji mi je zameglila razum. Počepnil sem s telefonom in z dežnikom v roki. Potem pa … Nika je odneslo naravnost proti meni. Ko sem spoznal, da me bo zbil, sem iz čepečega položaja skočil v zrak, kolikor sem mogel, ampak kakih 20 cm premalo. S čelado me je zadel v noge. V zraku sem se nekontrolirano zavrtel in priletel na beton z ramo. To je bil moj prvi zlom v življenju,« pripoveduje oče o dogodku in doda: »Je že moglo tako biti. Sreča, da sem ostal pri zavesti, saj je imel takrat moj sin šele 6 let.« Na srečo se je vse dobro končalo in za očeta trenerja je to zdaj samo še spomin na bolečo izkušnjo. »Če pa sedaj Nika vprašate, kako je bilo, ko je povozil tatija … Vam bo v smehu povedal, da je naredilo dum dum po čeladi.»

Foto: Alen Franetič
Foto: Alen Franetič/ FOTO: osebni arhiv

Še hitreje ...

Osemletnik ima velike želje oziroma načrte. Decembra bo dopolnil 9 let in lahko se bo prvič udeležil tudi tekmovanj v tujini npr. prvenstva Mini rok (od 9 do 13 let) v Italiji. V letu 2019 si želi odpeljati kar 19 dirk. Vozil bo Sportstil pokal, državno prvenstvo Slovenije, Rok cup itd.

Ponosni oče in trener pa na koncu še doda: »Za sodelovanje smo vedno odprti in veseli bomo vsakega, ki bi Nika želel podpreti na njegovi hitri poti.«


Prvi v Formuli 1 (intervju z mladim Nikom)

Zakaj gokart?

Meni je najbolj všeč, ko prehitevam druge in zmagam. Moj »tata« je bil državni prvak in me je spoznal z gokartom. Tudi jaz hočem biti državni prvak kot on ... ne kot on. Hočem biti še boljši in ga premagati. Želim biti svetovni prvak in … rad bi bil prvi tudi v formuli 1.

Koliko si peljal največ do sedaj?

Na dirkališču sem šel najhitreje 107 km/uro. Rad imam hitrost in prehitevanje.

Kako potekajo priprave?

V petek po šoli ali v soboto se gre na kakšno zahtevno pisto, kjer se učim prehitevanja in linije.

Najboljši rezultat ...

Največ mi pomeni zmaga na državnem prvenstvu v Ptuju, na moji zadnji dirki letos.

Foto: Alen Franetič
Foto: Alen Franetič/ FOTO: osebni arhiv


Imaš kak ritual pred tekmo za srečo?

Pred tekmo vedno jem. Na dan dirke pa imam vedno pod tuto oblečeno pižamo. Srečo mi prinaša družina, ki navija zame na dirkah.

Kako premaguješ strah?

V avtodomu vzamem gumijast podstavek za posodo, ga zvijam in potem me strah mine.

Cilj do katerega se pelješ?

Svetovno prvenstvo v gokartu in zmaga. Želim postati voznik Formule 1. Moj največji vzornik je Michael Schumacher in tudi Nick Schumacher.

KOMENTARJI (16)

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. S klikom na gumb Spletno oko prijavite komentar, za katerega menite, da vsebuje sovražni govor.

asdfghjklč
22.12.2018, 15:18:11
+6
Ni v Ptuju, ampak na Ptuju.
peresni
22.12.2018, 15:01:18
0
s propadlimi forsiranimi otroci "upi" bi lahko naselili eno celino!
burgmann
22.12.2018, 13:00:36
+5
Iz tega fanta še nekaj bo, Bravo.
ElanFun
22.12.2018, 12:36:28
+8
Otrok ni igračka ! Stari kupi si Duracell zajčka.
casperaa
12.11.2018, 19:32:25
-3
Bi bilo bolje, da bi oče kakšne dogodke obdržal zase. Varne in uspešne vožnje otroku, očetu pa za kakšno stopničko ambicij manj želim.
Apostol1
12.11.2018, 17:44:32
-5
Vseeno se človek vpraša , kdo komu uresničuje sanje , oče sinu ali obratno sin očetu.že zdavnaj pokopane sanje
Uran
13.11.2018, 15:52:01
+25
Če nebi imel sin toliko volje kot jo ima, vrjetno nebi prišel tako daleč..
iščemresnico
12.11.2018, 13:42:11
+34
Na žalost Slovenec že iz tržnega spektra gledano ni zanimiv za formulo 1. Imamo že fanta pri 15 letih (Mark Mramor), ki zmaguje dirke v tujini, pa ni nikakršne možnosti, da bi pridobil kakšnega močnega sponzorja. Na žalost!!!
pankration
12.11.2018, 14:08:45
+12
A RedBull ni zadosti velik sponzor?
iščemresnico
13.11.2018, 12:03:03
+3
Za Coca-Colo in sendvič že dobi, kaj več pa ne. Vem iz prve roke!!!
zurc
22.12.2018, 19:29:57
-1
če bo najbolši se bodo tepli za njega ,brez skrbi!
Sputnik
12.11.2018, 10:29:36
+32
če bojo sponzorji sodelovali potem ima šanse. pri nas ni problem kvaliteta človeka ampak prisotnost sponzorjev
bergman
12.11.2018, 9:42:09
+45
Bravo poba, kar tako naprej, očetu pa svetujem, da naj le pazi na sina kolikor se le da!!!!
lordslayer
12.11.2018, 8:08:00
+51
Glede na to, da je oblečen v Rebulove barve, tudi F1 ni tako zelo nemogoča zadeva ... talent očitno ima, tako da poba, kar z zaletom naprej!!
Ziva82
11.11.2018, 17:15:23
+50
Bravo Nik...držimo pesti za naprej!!
Hiter
11.11.2018, 13:15:44
+56
Bravo Nik, samo tako naprej !!!