moskisvet
POTOVANJA

Tega dela Južne Koreje nikakor ne gre spregledati!

11.03.2019, 8:28
0
Svetleče pisane tržnice in bogati nasadi zelenega čaja; glasna korejska pop glasba in mir med starimi obzidji templjev; ceste, polne množic ljudi, in osamljenost na gorskih poteh: Južna Koreja je polna nasprotij in pomeni pravi izziv za vse čute vsakega pravega popotnika. A če se večina pri načrtovanju potovanja v to prelepo deželo osredotoča zgolj na sever države, je tudi na jugu kar nekaj izjemnih izletniških točk, ki se jih vsekakor izplača obiskati.

Je že res, da ob omembi besede Južna Koreja večina popotnikov najprej pomisli na Seul z velikimi palačami in visokimi nebotičniki, pa na gorski svet narodnega parka Seoraksan in številne druge turistične točke na severu države. Obstaja pa tudi kar nekaj razlogov za obisk skrajnega juga Korejskega polotoka: od naravnih znamenitosti, zgodovine do nasadov čaja in ribje tržnice. Izletniških točk je celo tako veliko, da boste za ogled zgolj najpomembnejših potrebovali več kot teden dni časa. V nadaljevanju predstavljamo pet lokacij na jugu Južne Koreje, ki jih pri načrtovanju poti nikakor ne smete izpustiti.

Številni obiskovalci v Jeonjuju svojo vsakodnevno obleko zamenjajo za tradicionalno nošo hanbok.
Številni obiskovalci v Jeonjuju svojo vsakodnevno obleko zamenjajo za tradicionalno nošo hanbok./ FOTO: Shutterstock

Središče mesta Jeonju

Ob obisku Južne Koreje popotniku najprej padejo v oči številni nebotičniki, s katerimi so prepredena vsa večja mesta. Povsem drugačen vtis dobi popotnik ob obisku središča mesta Jeonju, šestnajstega največjega korejskega mesta, ki leži le dve uri vožnje s hitrim vlakom južno od prestolnice. To je največje zaprto območje, zgrajeno v južnokorejskem tradicionalnem slogu, kjer je polno hišk, imenovanih Hanok. Jeonju sestavlja 800 stanovanjskih zgradb in trgovin, ravnih hiš s temnimi strešniki in umetelnimi zatrepi. Številni obiskovalci v Jeonjuju svojo vsakodnevno obleko zamenjajo za tradicionalno nošo hanbok: ženske se oblečejo v krila, ki segajo vse od podprsja do tal, moški pa si nadenejo dolge halje in pogosto tudi klobuke. Tradicionalna oblačila si je mogoče izposoditi, saj je po vsem mestu razmetanih vsaj toliko izposojevalnic, kot je restavracij, v katerih je glavna specialiteta bibimbap – jed, ki izvira prav s tega območja.

Čeprav se med sprehodom po Jeonjuju človek zlahka vrne v preteklost, ga iz sanjavosti hitro zbudijo glasni zvoki moderne korejske K-pop glasbe, ki jih je mogoče slišati iz vseh trgovin in gostišč. Manj glasno je na območju dvorane Gyeonggijeon, kompleksa z več svetišči, kjer vlada popolna tišina. Popotniki, ki se znajdejo na tem območju, se lahko povzpnejo še na bližnji hrib ob paviljonu Omokdae, od koder se jim odpre lep razgled na strehe Hanok.

Mesto Jeonju sestavlja 800 stanovanjskih zgradb in trgovin, ravnih hiš s temnimi strešniki in umetelnimi zatrepi.
Mesto Jeonju sestavlja 800 stanovanjskih zgradb in trgovin, ravnih hiš s temnimi strešniki in umetelnimi zatrepi./ FOTO: Shutterstock

Plantaže čaja v pokrajini Boseong

Južna obala Južne Koreje je najpomembnejše območje za pridelavo čaja. V pokrajini Boseong so pogoji za rast čajevcev tako rekoč idealni: ima vsaj 1.500 milimetrov padavin na leto, zanjo je značilno hladno in vlažno podnebje ter občutne temperaturne razlike med dnevom in nočjo. Kot da bi jih pograbljali v vrste, so videti sadike čajevcev, ki se raztezajo po pobočjih čajnih vrtov. Samo na največji plantaži Daehan Dawon raste 5,8 milijona čajnih dreves, posajenih v vrste ob hribu navzgor, obdanih s cedrami, cipresami in drugimi drevesi. Pokrajina spominja na zeleno morje, ki na obiskovalca deluje zelo pomirjujoče.

Kako zelo pomemben je bil (in je še vedno) čaj za kulturo te države, dokazuje tudi Korejski muzej čaja, ki je od plantaže Daehan Dawon oddaljen zgolj pet minut vožnje z avtomobilom. V njem strokovnjaki z veseljem pojasnijo vse korake pridelave in priprave tega okusnega vročega napitka: od obiranja do predelave, na koncu pa sledi še pravilna degustacija.

Samo na največji plantaži Daehan Dawon raste 5,8 milijona čajnih dreves.
Samo na največji plantaži Daehan Dawon raste 5,8 milijona čajnih dreves./ FOTO: Shutterstock

Ribja tržnica Jagalchi v Busanu

Na popotovanje po Busanu, drugem najbolj naseljenem južnokorejskem mestu, bo morda priporočljivo s seboj imeti gumijaste škornje. Sploh na območju ribje tržnice Jagalchu, kjer v akvarijih in kadeh iz pisanih cevi brbota voda in se je veliko razliva po razmočenih tleh hodnikov. Jagalchi je ena od najpomembnejših ribjih tržnic v Aziji in tako ne preseneča, da si jo vsako leto z zanimanjem ogleda tudi na tisoče turistov. Predpasniki in škornji trgovcev se svetijo v živahni rdeči ali bleščeče rumeni barvi. Popotniki, ki pohajkujejo po hodnikih tržnice, so sicer večkrat v napoto, a jih nihče zares ne opazi, niti se ne obregne ob njih. Tako si lahko vsakdo v miru ogleda rake, ki poskušajo pobegniti iz prenatrpanih plastičnih posod.

V drugi dvorani so po tleh razložene sipe – te so videti kot pomanjšana različica nezemljanov, ki v filmu Dan neodvisnosti povzročajo nemire na Zemlji. Tržnica se vsako jutro odpre ob peti uri zjutraj, na njej je živahno vse do noči. Zaprta je zgolj vsak prvi in tretji torek v mesecu. Čez dan ribe na stojnicah ves čas polivajo z vodo, da ostanejo sveže. Stojnice tržnice se zdijo neskončne in marsikateri popotnik se ob tem spontano vpraša, koliko morskih bitij bo še istega dne končalo v vreli vodi loncev na domačih štedilnikih in koliko jih bodo ob koncu dneva zavrgli.

Jagalchi je ena najpomembnejših ribjih tržnic v Aziji.
Jagalchi je ena najpomembnejših ribjih tržnic v Aziji./ FOTO: Shutterstock

Po poteh zgodovine v mestu Gyeongju

Smo se znašli v deželi telebajskov? Ta morda nekoliko nevljudna misel se poraja v glavah mnogih popotnikov, ki se znajdejo sredi neskončnih tudi do 20 metrov visokih travnatih gričev v parku Tumuli v Gyeongjuju. Grički seveda niso igralna scena priljubljenih otroških televizijskih likov, temveč grobnice vladarjev dinastije Silla, ki so temu delu Koreje vladali do leta 935. Na območju Gyeongjuja (njegovo zgodovinsko ime je Seorabeol) je približno 200 takih gričev, kar pomeni prav toliko grobnic, od katerih jih je 23 na območju Daerungwon Ancient Tombs. Od leta 2000, ko je Unesco grobnice (in nekatera druga območja) v Gyeongjuju razglasil za simbole svetovne kulturne dediščine, so še posebej zaščiteni.

Pod posebno zaščito se je tako znašel tudi observatorij Cheomseongdae iz 7. stoletja našega štetja, ki je bil zgrajen za opazovanje zvezd. Dobrih devet metrov visoka konstrukcija je sestavljena iz natančno 366 kamnov, torej toliko, kolikor jih ima prestopno leto. Nedaleč stran se izplača obiskati še bajer Wolji, na bregovih katerega so bili obnovljeni trije paviljoni, ki so bili uničeni ob koncu imperija dinastije Silla.

Grički, ki nekoliko spominjajo na kuliso risanke Telebajski, so v resnici grobnice vladarjev dinastije Silla, ki so temu delu Koreje vladali do leta 935.
Grički, ki nekoliko spominjajo na kuliso risanke Telebajski, so v resnici grobnice vladarjev dinastije Silla, ki so temu delu Koreje vladali do leta 935./ FOTO: Shutterstock

Bude na gori Monut Namsan

Gora Mount Namsan je južno od Gyeongjuja in je pogosto imenovana tudi muzej budizma na prostem. Tu so po Unescovih podatkih našli kar 122 templjev, 53 kamnitih kipov in 64 pagod (stopničastih stolpov z več nadstreški, zgrajenih po tradiciji, ki izvira iz zgodovine vzhodne Azije) iz obdobja med sedmim in desetim stoletjem našega štetja. Po ozki, a ne preveč strmi stezi se lahko sprehodite od enega majhnega svetišča do drugega ter srečate Budo v številnih oblikah: včasih je njegova figura izklesana v skale, včasih sedi kot kip pod drevesi.

Kip Bude, ki mu (iz še nepojasnjenega razloga) manjka glava.
Kip Bude, ki mu (iz še nepojasnjenega razloga) manjka glava./ FOTO: Shutterstock

Enemu od kipov Bude sicer manjka glava. Tu se večina popotnikov na kratko ustavi pred kadilnimi paličicami, ki gorijo pod njegovimi stopali, in premišljuje o tem, kako so ga obglavili. Nobena tabla z informacijami ne ponudi odgovora na to vprašanje, pa tudi letak, ki ga popotniki dobijo na vhodu v nacionalni park, razkriva samo, da ta kip Bude domnevno izvira iz osmega stoletja našega štetja in so ga leta 1964 znova odkrili. Kot celota gora Mount Namsan sicer na simpatičen način deluje izrazito duhovno in pomirjujoče – kar v tej precej hrupni deželi ni slabo.

Predpisi in vizumi

V korejsko prestolnico Seul je mogoče direktno leteti iz številnih sosednjih letališč (denimo iz Frankfurta in Münchna s prevozniki Lufthansa, Korean Air in Asiana Airlines, iz Milana s prevoznikoma Korean Air ter Alitalia, iz Benetk z Asiana Airlines ter iz Zagreba ali z Dunaja s Korean Air). S prestopom je mogoče leteti tudi z Brnika, in sicer prek Istanbula s Turkish Airlines. Iz južnokorejske prestolnice se nato lahko s hitrimi vlaki Korail hitro pripeljete v Jeonju in Busan, tam pa najamete avtomobil, ki naj bo opremljen z navigacijo v angleškem jeziku. Seveda je s seboj treba imeti mednarodno vozniško dovoljenje.

Slovenski turisti za potovanje na to območje potrebujejo potni list, vizuma za vstop pa ne potrebujejo. Ob vstopu v Republiko Korejo bodo korejske oblasti tujim državljanom (razen mlajšim od 17 let, imetnikom diplomatskega ali začasnega potnega lista in vizuma A-3 ter vsem z vabilom, ki ga izda korejsko ministrstvo za pravosodje) odvzele prstne odtise in digitalno fotografijo.

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. S klikom na gumb Spletno oko prijavite komentar, za katerega menite, da vsebuje sovražni govor.