V Ljubljani je spoznala poročenega lepotca in ...

Pozdravljena! Če se po tridesetih letih še vedno spominjaš seksa s tem poročenim ljubimcem iz mladih let kot “božanskega”, potem lahko sklepam dvoje: da je bil res zelo dober, predvsem pa veliko boljši, kot si ga uživala v tridesetletnem razmerju s fantom iz domačega kraja – ne nujno samo po njegovi krivdi, če je bil glavni razlog za to, da sta končala skupaj, njegovo “vztrajanje do onemoglosti”. To ni dober razlog za to, da si z nekom in da ostaneš z nekom tri desetletja. Vseeno očitno ni bilo tako zelo slabo (ne razmerje, ne seks), saj med temi nekaj srečanji s poročenim ljubimcem nisi začutila nekdanjih metuljčkov in želje po intimi. Ta želja se je vrnila lansko poletje, delno zaradi kričečega nasprotja med pozornostjo in nežnostjo nekdanjega ljubimca, ki še vedno ve, kako se stvari streže, da postane ženska voljna na pravih krajih (najprej v glavi, od kjer gre “komanda” navzdol … v intimne “kraje”), in nepozornostjo partnerja, ob katerem se počutiš kot del pohištva (tega se verjetno toliko bolj zavedaš, ker se je hčerka odselila in sta ostala sama, kar nekatere pare zbliža, nekatere pa odtuji, v vsakem primeru pa takrat hitro pride na dan “resnica” o stanju razmerja). Vse si povedala z besedami: ob njem sem se ponovno počutila kot ženska. A ne povsem kot ženska. Želiš si intime, z drugimi besedami seksa z njim, on pa, ki je s teboj pred tridesetimi leti že bil nezvest ženi, misli, da poljubi in dotiki “niso varanje, vse ostalo pa je”. Dvomim, da bi se njegova žena strinjala s tem, in dvomim, da bi mu verjela, da sta se samo poljubljala in dotikala, če bi vaju kdo videl in ji o tem 'poročal'. Obenem dvomim, da to sam resno misli. Vsekakor je nenavadno, da te kar naprej “kuri” z besedami, poljubi in dotiki in da se slišita vsak dan (posebno, če večkrat kliče on kot ti), in da ni časovnih, finančnih in tehničnih ovir za to, da bi šla do konca, posebej dopoldne, ko je njegova žena v službi. In da pravi, da bosta za vedno “friends with benefits”, ne nudi pa ti glavni “benefit” – glavno korist takega prijateljstva: seks. Zakaj je tako? Več možnih razlag je. Med njimi ni tega njegovega domnevnega razumevanja “varanja”. Tudi jaz mu ne verjamem, da si bila ti njegova edina ljubimka. Zate glavno se mi zdi to, zlasti, če si potihem želiš kaj več kot samo seksa z njim, da ni pripravljen zapustiti žene. To se v tridesetih letih ni spremenilo. In se očitno ne bo. Zato je možno (zlasti, če žena ve ali sluti, da ji je bil občasno nezvest in ga ima zdaj, ko je upokojen in starejši, lažje pod strogim nadzorom), da se boji potencialnih komplikacij s teboj, če bi spet postala prava ljubimca (zlasti, če si mu ti opisala svoje nezadovoljstvo zaradi 'pohištvenega' občutka v tvojem razmerju, ali mu dejala, da se zaljubljaš vanj). Z drugimi besedami: da boš zaradi seksa hotela še kaj več. In celo veliko več. Možno je, da se mu pri 59-ih (tudi največji “heroji” se, eni prej, drugi kasneje, pri določenih letih utrudijo!) enostavno ne ljubi več iti do konca s kakšno drugo, ta srečanja s teboj pa vseeno potrebuje za svoj moški ego. Možno je, da imata z ženo reden dober seks, in da ga je pri 59-tih pomalem strah, da ga bo žena razkrila, če bo seksal s teboj. Možno je tudi, da mu ljubezenska mišica ne dela več … Vsaj ne tako dobro, kot mu je pred tridesetimi leti, in se boji, da te bo razočaral. Mimogrede: kaj pomeni tisto iz avta “dovolil je marsikaj”? Si morda preverila delovanje omenjene mišice!? Če si in če je bilo vse v redu, potem seveda ta razlaga odpade in drži kakšna druga od omenjenih. Če ga res na vsak način želiš za ljubimca, boš morala ti zadeve ohladiti, da se bo on bolj zagrel. Manj klicev, manj časa zanj, nobenega opisovanja slabega stanja na domači fronti … Enkrat mu direktno povej, da si od njega ne želiš čisto nič drugega kot seks in da od vsega tega otročjega ljubčkanja nimaš nič. Si že poskusila sama organizirati prostor za “dopoldanski počitek”!? Poskusi tudi to in mu povej, da ga čakaš vsa željna, vroča, vlažna … in gola v postelji. Pa da ga vidimo junaka … Razmisli tudi o tem, kakšen smisel ima vztrajanje v razmerju, v katerem imaš občutek, da si neopaženi, nepohvaljeni del pohištva. In s partnerjem, do katerega ne čutiš ničesar. Pri 48-ih letih lahko mirno odpreš čisto novo poglavje življenje. Brez tega partnerja, ki ti ne da nič, in brez tega zadržanega nekdanjega ljubimca, ki ti ne da, kar bi rada. Srečno!