Brane, pomagaj

V Ljubljani je spoznala poročenega lepotca in ...

Brane Kastelic

21. 02. 2017 08.54

Brane, pozdravljen! Ponovno ti pišem in prosim za mnenje. Moja zgodba sega 30 let nazaj. Takrat 18-letno dekle, polno adrenalina in radovedno, sem šla delat v Ljubljano. Vse je bilo novo in lepo. Spoznala sem 29-letnega moškega, lepega, situiranega. Takoj sva se ujela in takoj sem tudi ugotovila, da je poročen. Tega ni zanikal. Ni me motilo, saj nisem želela nič resnega, le uživati. Ob najinih avanturah mi je bilo prelepo. Prišlo je seveda tudi do seksa, ki je bil božanski. Še danes se ga spominjam. No, po dveh letih sem se vrnila v domači kraj, se zaposlila in začela razmišljati o družini. Vrnil se je moj prvi fant in vztrajal do onemoglosti. Ostala sva skupaj, imava odraslo hčerko, hišo. Nekako sva skozi teh 30 let ostala v stiku tudi z ljubimcem iz Ljubljane. Srečala sva se mogoče trikrat, zgolj na pijači. Še vedno je uglajen, lep, simpatičen, nikdar pa ni v meni zbudil ničesar, kar je pred 30 leti. Vse do lanskega poletja, ko sem po naključju spet prišla do njegove telefonske številke in ga brez pomisleka poklicala. Bil je navdušen, takoj pripravljen, da se dobiva na pijači, kar sva tud izpeljala. Ob njem se je tokrat v meni nekaj premaknilo. Toliko pozornosti, lepih pogledov, nežnosti (zgolj dotikov), lepih besed. Čez nekaj dni me pokliče in ponovno sva se dobila. Tokrat nisva zapustila avta, pa vendar je prišlo le do poljubov in dotikov. Dovolil je marsikaj, obujala sva spomine. Ob njem sem se ponovno počutila kot ženska. Bila sem pripravljena iti do konca, vendar ima on, ne vem kako naj povem, slabo vest. Pravi, da poljubčki niso varanje, vse ostalo pa je. Slišiva se vsak dan po telefonu, vendar ne razumem, zakaj noče kaj več. Nikdar nisem razmišljala o tem, da bi šla z drugim moškim, z njim pa bi. Ne vem, zakaj. Doma sem ugotovila, da ko se je hčerka odselila, do partnerja ne čutim ničesar. Ob njem imam občutek, da sem del pohištva. Nikdar me ne pohvali, ne opazi ničesar novega na meni, itd. Da sem tukaj, ker tako pač mora biti. Ob partnerju nikdar nisem čutila tega, kar čutim ob ljubimcu, če mu tako sploh lahko rečem. Boji se, kaj bi bilo, če bi žena izvedela. Ko sva skupaj, me razvaja, vedno mi govori, naj počakam, jaz pa mislim, da se počasi zaljubljam vanj. Ne želim, da bi zapustil družino, si pa želim seksa z njim. Zakaj se tega brani? Ker denar pri njem ni težava, vem, da bi lahko izpeljala marsikaj. Sedaj je težje, ker je v pokoju in ne more več toliko iz svojega kraja. Pa vendar v dopoldanskem času sva skupaj, dokler je njegova žena v službi. Res ne razumem, zakaj noče z mano do konca. Rekel je tudi, da nikdar ni bilo nobene druge v teh letih, kar mu ravno čisto ne verjamem. Za trenutek pa bi mu lahko verjela, ker takšen, kot je, bi celo lahko bilo res. Predan je družini, ko pa ga vprašam, zakaj me potem ima ob sebi, mi reče, da zato, ker mu je lepo. Res je 11 let starejši od mene, ampak tak cuker. Pravi, da bova vedno ostala 'friends with benefits', vendar jaz bi rada več ali pa vsaj razlago, zakaj ne. Prosim, pomagaj. Vem, da sem se razpisala. Pismo skrajšaj, če želiš, vendar te prosim za mnenje - zakaj???

starejši par se drži za roke FOTO: Thinkstock

Pozdravljena! Če se po tridesetih letih še vedno spominjaš seksa s tem poročenim ljubimcem iz mladih let kot “božanskega”, potem lahko sklepam dvoje: da je bil res zelo dober, predvsem pa veliko boljši, kot si ga uživala v tridesetletnem razmerju s fantom iz domačega kraja – ne nujno samo po njegovi krivdi, če je bil glavni razlog za to, da sta končala skupaj, njegovo “vztrajanje do onemoglosti”. To ni dober razlog za to, da si z nekom in da ostaneš z nekom tri desetletja. Vseeno očitno ni bilo tako zelo slabo (ne razmerje, ne seks), saj med temi nekaj srečanji s poročenim ljubimcem nisi začutila nekdanjih metuljčkov in želje po intimi. Ta želja se je vrnila lansko poletje, delno zaradi kričečega nasprotja med pozornostjo in nežnostjo nekdanjega ljubimca, ki še vedno ve, kako se stvari streže, da postane ženska voljna na pravih krajih (najprej v glavi, od kjer gre “komanda” navzdol … v intimne “kraje”), in nepozornostjo partnerja, ob katerem se počutiš kot del pohištva (tega se verjetno toliko bolj zavedaš, ker se je hčerka odselila in sta ostala sama, kar nekatere pare zbliža, nekatere pa odtuji, v vsakem primeru pa takrat hitro pride na dan “resnica” o stanju razmerja). Vse si povedala z besedami: ob njem sem se ponovno počutila kot ženska. A ne povsem kot ženska. Želiš si intime, z drugimi besedami seksa z njim, on pa, ki je s teboj pred tridesetimi leti že bil nezvest ženi, misli, da poljubi in dotiki “niso varanje, vse ostalo pa je”. Dvomim, da bi se njegova žena strinjala s tem, in dvomim, da bi mu verjela, da sta se samo poljubljala in dotikala, če bi vaju kdo videl in ji o tem 'poročal'. Obenem dvomim, da to sam resno misli. Vsekakor je nenavadno, da te kar naprej “kuri” z besedami, poljubi in dotiki in da se slišita vsak dan (posebno, če večkrat kliče on kot ti), in da ni časovnih, finančnih in tehničnih ovir za to, da bi šla do konca, posebej dopoldne, ko je njegova žena v službi. In da pravi, da bosta za vedno “friends with benefits”, ne nudi pa ti glavni “benefit” – glavno korist takega prijateljstva: seks. Zakaj je tako? Več možnih razlag je. Med njimi ni tega njegovega domnevnega razumevanja “varanja”. Tudi jaz mu ne verjamem, da si bila ti njegova edina ljubimka. Zate glavno se mi zdi to, zlasti, če si potihem želiš kaj več kot samo seksa z njim, da ni pripravljen zapustiti žene. To se v tridesetih letih ni spremenilo. In se očitno ne bo. Zato je možno (zlasti, če žena ve ali sluti, da ji je bil občasno nezvest in ga ima zdaj, ko je upokojen in starejši, lažje pod strogim nadzorom), da se boji potencialnih komplikacij s teboj, če bi spet postala prava ljubimca (zlasti, če si mu ti opisala svoje nezadovoljstvo zaradi 'pohištvenega' občutka v tvojem razmerju, ali mu dejala, da se zaljubljaš vanj). Z drugimi besedami: da boš zaradi seksa hotela še kaj več. In celo veliko več. Možno je, da se mu pri 59-ih (tudi največji “heroji” se, eni prej, drugi kasneje, pri določenih letih utrudijo!) enostavno ne ljubi več iti do konca s kakšno drugo, ta srečanja s teboj pa vseeno potrebuje za svoj moški ego. Možno je, da imata z ženo reden dober seks, in da ga je pri 59-tih pomalem strah, da ga bo žena razkrila, če bo seksal s teboj. Možno je tudi, da mu ljubezenska mišica ne dela več … Vsaj ne tako dobro, kot mu je pred tridesetimi leti, in se boji, da te bo razočaral. Mimogrede: kaj pomeni tisto iz avta “dovolil je marsikaj”? Si morda preverila delovanje omenjene mišice!? Če si in če je bilo vse v redu, potem seveda ta razlaga odpade in drži kakšna druga od omenjenih. Če ga res na vsak način želiš za ljubimca, boš morala ti zadeve ohladiti, da se bo on bolj zagrel. Manj klicev, manj časa zanj, nobenega opisovanja slabega stanja na domači fronti … Enkrat mu direktno povej, da si od njega ne želiš čisto nič drugega kot seks in da od vsega tega otročjega ljubčkanja nimaš nič. Si že poskusila sama organizirati prostor za “dopoldanski počitek”!? Poskusi tudi to in mu povej, da ga čakaš vsa željna, vroča, vlažna … in gola v postelji. Pa da ga vidimo junaka … Razmisli tudi o tem, kakšen smisel ima vztrajanje v razmerju, v katerem imaš občutek, da si neopaženi, nepohvaljeni del pohištva. In s partnerjem, do katerega ne čutiš ničesar. Pri 48-ih letih lahko mirno odpreš čisto novo poglavje življenje. Brez tega partnerja, ki ti ne da nič, in brez tega zadržanega nekdanjega ljubimca, ki ti ne da, kar bi rada. Srečno!

brane pomagaj ljubimec 30 let zmenek brez seksa