Draga V.!
Iskren bom: po komaj enem letu vajinega razmerja se ti je nabralo veliko, vse preveč problemov. Nespoštljivo, nesramno, ponižujoče in posebno občasno agresivno vedenje tvojega fanta, ki te je enkrat že celo udaril in enkrat odrinil, je povsem nesprejemljivo. In neopravičljivo. Pa ne samo zato, ker sta skupaj komaj eno leto, po katerem bi se še vedno morala uživati medene čase z veliko ljubezenskih šepetanj. Vik in krik bi moral biti omejen na posteljne užitke. Vse to, kar si ti opisala, se enostavno ne bi smelo dogajati: od grdega vedenja do norčevanja iz tvojih solz, od zmerjanja z žaljivkami do dretja nate celo v družbi.
Fant ima očitno problem. Za njegovo skoraj sadistično vedenje ni opravičila. Morda je razlog za to, da se do tebe vede kot se vede res to, da je odrastel brez očeta in ob materinem razvajanju, ne more pa to biti opravičilo. In zato ga ne opravičuj pred samo seboj. To je prvo kar moraš narediti! To, kar pravim vsaki ženski, ki ima opravka z agresivcem je, da ga morajo ustaviti takoj. Že ko se zgodi prvič. Jasno in glasno jim morajo povedati, da je prvi udarec (čeprav tudi za tega ni prav nobenega opravičila) tudi zadnji, in da jih bodo po drugem udarcu ali ob naslednjem agresivnem izpadu zapustile. Tebe je enkrat že udaril in enkrat (verjetno grobo) odrinil.
Problem, veš, je tudi v tem, da se agresivci te vrste zelo, zelo težko spremenijo, in da je, vsaj po mojem, agresija do partnerice ultimativni izraz nespoštovanje do partnerice in žensk na splošno. Moškemu, ki zares ljubi žensko, ne pride na misel, da bi jo udaril. Ali odrinil. Ali počel vse to, kar počne ta tvoj fant. Ti ga pri njegovih 24-tih letih ne moreš naučiti spoštovanja žensk, lahko pa preprečiš nespoštovanje do tebe, žal verjetno samo tako, da ga zapustiš. Spoštovanja do žensk bi ga morala naučiti mama (tudi oče seveda, ki pa ga v njegovem primeru ni bilo zraven, ko je odraščal). Tudi do mame se, kot praviš, vede agresivno in nesramno. Zelo verjetno je do tebe tak kakršen je zato, ker ne spoštuje matere in, posledično, žensk. Najmanj podzavestno ji je zameril to, da je odraščal brez očeta, za kar verjetno krivi njo. Ona je s pretiranim razvajanjem, ki še traja, poskušala nadomestiti to, da je odraščal brez očetan (zaradi občutka krivde). Tudi ona mu je očitno od vsega začetka dovoljevala nesprejemljivo in neopravičljivo vedenje, ki se je gotovo iz leta v leto slabšalo. Ne ponavljaj njene napake.
Praviš tudi, da “nista skupaj skoraj nič”. Veliko parov dela cele dneve, zvečer pa si vzamejo čas za to, da so skupaj. Ti praviš, da se zvečer včasih vidita včasih pa tudi ne. Ker ima ostale obveznosti? Kolikokrat na teden? Kakšne obveznosti? Take, da ti ne moreš biti zraven? Tudi to ni lepo, da malo kdaj upošteva tvoje želje, med njimi željo, da bi se preselila na podstrešje.
Drugače, praviš, je zelo pozoren in nežen, in zvečer te vedno poljubi in ti pove, da te ima rad. Se to dogaja nekaj minut preden bi rad seksal? Da ne bom preveč ciničen… morda je v ravno v tem, da je pozoren in nežen in ljubeč takrat ko sta sama (domnevam, da tega ne počne pred drugimi, ko očitno kot moški šovinistek “nastopa” tudi za druge), še žarek upanja za vajino razmerje. Kot je morda tudi to, da je bil “s teboj kot sonce, ko so bila noseča”, čeprav bi ti svetoval, da nikar ne zanosi vnovič dokler se ne bo zelo dramatično spremenil, v kar žal dvomim. Poskusiš pa lahko…
Edini način je, da mu zelo resno poveš, da boš ob naslednjem agresivnem, nesramnem, ponižujočem in nespoštljivem izpadu spokala, odšla in se ne boš več vrnila nazaj. Srečno!
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV