Zaupala nam je, zakaj je z njim!

Oj! Glavni nauk tvoje zgodbice – problem je, da proti koncu omenjeni “takrasni” ni vse oziroma ni dovolj za zadovoljitev ženske, pa naj je še tako krasen. Mimogrede, se to zdi krasen tudi takrat, ko si ti na njem pa kar dol pade? Ni važno … Mislim, da si ali naletela na enega izmed tistih moških s krasnimi, ki mislijo, da imajo tako krasne, da njim ni treba v postelji narediti nič. Krasnost organa naj bi kompenzirala vse drugo, od francoskega poljubljala do izpolnjevanja želja partnerice kot je tvoja želja po tem, da bi te zagrabu, vrgu nekam in bil bolj grob. Analni seks? Kaj ti pa je? Da bi kaj tako krasnega vtaknil v … Nehaj!

Morda ga tudi pri tvoji želji po bolj grobem seksu skrbi, da bi prišlo do poškodb na krasnem. Po drugi strani pa: kaj mu pa manjka, čeprav sam izpušča predigro in te ne razrajca ne s prsti ne z usti? Ti se vseeno res potrudiš zanj, ga obdelaš z usti, ga grizeš. Seks naj bi prinašal čim večje obojestransko zadovoljstvo, po načelu daj-dam. Če ti on ne da tega, kar bi ti rada, mu tudi ti ne daj tega, kar bi on rad. Problem bo najbrž v tem, da se on najbrž ne bo preveč sekiral in bo takrasnega zaupal kakšni novi “žrtvi”, ker imam občutek, da je zelo navezan tudi nase.

Tudi tebi moram povedati: imejmo zveze, kakršnih si želimo, ne pa zveze, kakršnih si ne želimo. Priznam pa, da obstajajo tudi zveze, ki temeljijo samo na krasnem, vendar ne s tako samovšečnim in egoističnim lastnikom, ker se nekatere ženske enostavno ne morejo navaditi na navadne, nekrasne, ko enkrat okusijo takrasne, vendar – ponavljam – z lastnikom, ki se pri zadovoljitvi ženske ne zanaša samo na krasnost krasnega. Ti se moraš najbrž odločiti med tem, da vztrajaš z njim, ker ima res krasnega in poskušaš lastnika spremeniti, prilagoditi svojim seksualnim željam, in med tem, da ga po kratkem postopku pošlješ v krasnega.