Pisala nam je: Zgodi se ji vsakič po spolnem odnosu!

Daleč od tega, draga moja Jokica, da bi jaz vedel vse … Če česa ne vem, ali če o čem premalo vem se pozanimam in raziščem. Nihče ne ve vsega, jok po seksu pa “obvladam”.

Ko se je meni zgodilo prvič (še v vajeniških dneh), sem se (jokala je, kot dež, punca, ne jaz) ne samo ustrašil, da sem jo poškodoval, čeprav je cel “program” vodila ona, ki je bila “starejša” in veliko bolj izkušena, ampak sem bil povsem izgubljen in jecljal opravičila, vse dokler se ni čez njen obraz razlezel velik nasmeh. Dejala je približno takole: “Bimbo! Za kaj neki se opravičuješ? Vesel bodi, da se cmerim. Vedno se cmerim, ko mi pride. Se boš že navadil.” Prav je imela. Vedno je hlipala in jokala, ko ji je prišlo, in navadil sem se. Na nek način mi je bilo seksi, celo ženstveno. Kot bi se vsa njena čutnost, vsa njena čustva in energija orgazma zlile v … solze. Tudi ona je zelo rada seksala.

Ne vem pa, ali je jokala tudi po samozadovoljevanju, ker se o tem nisva pogovarjala. Takrat in kasneje, kadar se je jokalo po seksu, sem domneval, da gre za solze sreče. Ponavadi gre.

Morda ni bilo vedno tako, morda so bile solze kdaj povezane z občutki, ki jih ti opisuješ (Počutim se utesnjena, osramočena, jezna …). Za enkrat vem, da so bile solze in podobni občutki po seksu kot jih opisuješ ti posledica neskončnega razhajanja, mojih izgorelih čustev in njenih tenkočutnih čustvenih radarjev. Oba sva mislila, da bova z ogromno količino seksa premostila ali premagala čustveno izgorelost, pa ni šlo …

Pri tebi očitno ni nobenih problemov v razmerju ne na njegovi ne na tvoji strani, če si mi povedala vse (Razvaja me, imava se res super in seks je odličen (razen končni detajl)) …

Upam in domnevam, da te takoj po seksu ne ignorira, se ne obrne proč in zaspi, kar nekatere ženske spravi v jok in/ali začasno depresijo. Ker po tvojem pisanju nimam občutka, da bi šlo za to ali za posledice kakšnih travm iz otroštva ali prejšnjih razmerij, ali katoliškega občutka krivde, se s tem ne bom ukvarjal …

Verjela ali ne, precej ljudi ima (ne samo ženske, ampak tudi moško) po seksu ne oziraje se na to, ali se je končal z orgazmom ali brez orgazma in po samozadovoljevanju podobne občutke kot ti: gre za neko vrsto depre(sije). Postkoitalno depro. Ali melanholijo. Nekateri strokovnjaki ji rečejo tudi… postkoitalna žalost. Čeprav ne gre samo za žalost, ki je najbolj pogosta, ampak tudi vse to, kar opisuješ ti, posebno za utesnjenost (manj za osramočenost in jezo). Pri nekaterih minejo zelo hitro po seksu, pri drugih trajajo do dve uri (pri tebi pol ure do ene ure).

Zakaj se to dogaja? Zaradi hormona prolaktina. Čeprav je to hormon, ki je zadolžen za proizvodnjo materinega mleka, ga imajo tudi moški. Telo ga (tako strokovnjaki) ustvari po orgazmu kot neke vrste protiutež hormonu dopaminu, ki je seveda hormon, ki ga v telesu sprošča seksualno vzburjenje. Domnevam, da ta bitka teh dveh hormonov lahko poteka tudi, če ženski ne pride. Za tvoje občutke po seksu je, če nimaš z vajinim razmerjem nobenih drugih problemov, in če nimaš kakšnih nerešenih problemov s spolnostjo v preteklosti, kriv hormon prolaktin. Z drugimi besedami: s teboj ni čisto nič narobe. Imaš pač, poleg pohvale vrednega močnega spolnega nagona, tudi aktivnejše hormone, in s tem se boš morala sprijazniti… Gotovo se boš po seksu in po samozadovoljevanju zdaj bolje počutila že zato, ker veš, v čem je problem. Po seksu se boš bolje počutila tudi, če boš s fantom iskrena in mu povedala, za kaj gre (zdaj, ko veš), in te bo nežno stisnil k sebi in nežno božal (tudi poigra je v vsakem primeru pomembna) in ti šepetal kaj lepega. Oglasi se še kaj in imejta se še naprej super (ob odličnem seksu).