Vesolje
/ ARHIV ČLANKOV 02.04
04. 09. 2026
Vesolje
Je NASA na Marsu ujela vesoljca? Skrivnostna figura buri duhove
Nasina roverja Curiosity in Perseverance na Marsu pogosto posnameta nenavadne oblike, ki na prvi pogled spominjajo na znane predmete ali bitja. Fotografija, ki spominja na lebdečo meduzo, je hitro pritegnila pozornost javnosti, vendar znanstvena razlaga nima veliko skupnega z nezemeljskim življenjem. 11.30
02. 09. 2026
Vesolje
Zemlja postaja temnejša: Kaj to pomeni?
Znanstveniki menijo, da je razlika posledica sprememb v vodni pari in oblakih v ozračju, pa tudi sprememb v odbojnosti površin na Zemljinem površju. 02.51
18. 08. 2026
Vesolje
7 vesoljskih ugank, ki znanstvenikom še vedno povzročajo preglavice
Vesolje je neskončno in dlje ko ga astronomi in znanstveniki opazujejo, več vprašanj imajo. Vsakih nekaj let se pojavi spoznanje, ki pod vprašaj postavi vse, kar so znanstveniki verjeli dotlej. Tokrat smo zbrali 7 skrivnosti o vesolju, ki jih znanost še danes ne zna pojasniti. 09.57
11. 08. 2026
Vesolje
Slovenija pričakuje sončni mrk: Kje v Sloveniji bo pogled najboljši?
V sredo, 12. avgusta 2026, se bo nad Slovenijo zgodil prav poseben nebesni pojav. Sonce bo za kratek čas zakrila Luna, pri nas pa bo viden izrazit delni sončni mrk. Najbolj zanimiv bo pogled proti zahodu. 02.07
09. 08. 2026
Vesolje
Na Zemljo morda že milijon let pada prah z asteroida, ki ga ne poznamo
Ko pomislimo na meteorite, si večina predstavlja velike vesoljske skale, ki spektakularno padejo na Zemljo. A znanstvenike trenutno bolj vznemirjajo delci vesoljskega prahu, manjši od makovega zrna, ki vsak dan padajo na naš planet. 11.15
05. 08. 2026
Vesolje
Ni šlo za asteroid: v Luno je z neverjetno hitrostjo trčil del rakete
Štiri tone težak del rakete SpaceX Falcon 9 naj bi zjutraj zadel Lunino površje s hitrostjo okoli 5.400 milj na uro oziroma približno 8.700 kilometrov na uro. Nenavaden dogodek znova opozarja na vse večji problem vesoljskih odpadkov. 02.13
03. 08. 2026
Vesolje
Kako bo Sončev mrk viden iz Slovenije?
Avgusta se obeta eden najbolj zanimivih astronomskih pojavov leta. 12. avgusta bo na delih severne poloble mogoče opazovati popolni Sončev mrk, v Sloveniji pa bomo priča delnemu mrku. Čeprav popolne teme pri nas ne bo, bo pojav vseeno zelo poseben. 03.55
02. 08. 2026
Vesolje
Je bila Rimska cesta nekoč obrnjena na bok? Nova teorija razkriva burno preteklost naše galaksije
Ko zvečer pogledamo v nebo, se zdi Rimska cesta nekaj stalnega in nespremenljivega, vendar nova raziskava kaže, da je bila njena preteklost precej bolj burna. 03.28
25. 07. 2026
Vesolje
Hladno varjenje: Nevidna nevarnost, ki ogroža vesoljske misije
Dva čista kosa iste kovine se v vesolju dotakneta. Čeprav ni vročine ali kemičnega lepila, ostaneta skupaj, trajno, kot da bi bila od nekdaj eno. Temu pravimo hladno varjenje, po angleško cold welding. Na Zemlji nas pred njim varuje zrak, v vakuumu pa postane nočna mora vsakega inženirja. Zakaj atomi ne ločijo med različnimi kosi iste kovine in zakaj moramo pred tem ščititi vsako vesoljsko plovilo? 03.34
29. 06. 2026
Vesolje
Zakaj črna luknja na fotografijah ni nikoli ostra?
Črna luknja v središču naše galaksije je ena najbolj fotografiranih reči v vesolju, pa vseeno nimamo njenega ostrega posnetka. Ko astronomi vanjo usmerijo najboljše radijske teleskope, pričakujejo oster posnetek. Namesto tega dobijo packast madež. Kdo je kriv? 02.01
19. 05. 2026
Vesolje
Meteorit razkriva, kako hitro se je rodil Sončni sistem
Meteorit, ki so ga nedavno analizirali znanstveniki, je spremenil prepričanje o tem, kako je nastal naš Sončni sistem. Strdili so se v nekaj dneh, ne v tisočletjih. Pa kaj, bi rekel povprečni človek, in zgrešil ključno ugotovitev tega detajla. Dolgo smo verjeli v sliko počasnega, mirnega rojstva Sončnega sistema, a nova raziskava to postavlja na glavo. Vsak meteorit, ki pade na Zemljo, je pravzaprav košček sestavljanke, ki počasi odgovarja na vprašanje, kako se je vse začelo. 02.25
15. 04. 2026
Vesolje
Vsako sekundo izgubimo 20.000 zvezd
Vesolje je staro 13,8 milijarde let. Nič se ne premika hitreje od svetlobe. Vidno vesolje bi torej moralo biti široko slabih 14 milijard svetlobnih let. 02.50
07. 04. 2026
Vesolje
Ključ do starodavnega življenja: nikelj na Marsu
Na Marsu so raziskovalci odkrili nenavadno visoke koncentracije niklja, kar znova odpira vprašanja o možnosti starodavnega življenja. Nova odkritja iz območja Neretva Vallis namigujejo, da je rdeči planet nekoč morda nudil ugodne pogoje za mikroorganizme, kar raziskovalce vodi k vprašanju: ali je Mars skrival življenje? 09.08
02. 04. 2026
Vesolje
Bo Nasa nadaljevala misijo Artemis 2 proti Luni?
Misija Artemis 2 ameriške vesoljske agencije Nase je po izstrelitvi z ameriškega vesoljskega izstrelišča Cape Canaveral na Floridi dosegla Zemljino orbito. Štiričlanska posadka bo v orbiti okoli 24 ur krožila okoli Zemlje, da bi preizkusila sisteme in se odločila, ali bo nadaljevala štiridnevno pot proti Luni. 03.11
31. 03. 2026
Vesolje
To bi se zgodilo z vašim telesom, če bi stopili v črno luknjo
Če ste se kdaj spraševali, kaj bi se zgodilo z vami, če bi stopili v črno luknjo, berite naprej. Znanstveniki imajo odgovor. 04.00
13. 03. 2026
Vesolje
Ta zvezda je starejša od vesolja
Sliši se kot klasičen "clickbait" naslov iz poceni astronomskega bloga. Pa ni (povsem). V naši bližini, samo 190 svetlobnih let stran, sije zvezda HD 140283, bolj znana kot Metuzalem. Njena posebnost je, da so ji izmerili starost 14,5 milijarde let. Vesolje pa, po vseh naših izračunih, šteje borih 13,8 milijarde. Kako je to mogoče? Je HD 140283 obstajala, preden je obstajal čas? 04.00
01. 03. 2026
Vesolje
Znanstveniki razkrili, da je bilo zgodnje Vesolje po Velikem poku kot 'vrela kozmična juha'
Nova simulacija razkriva, da je bilo Vesolje po Velikem poku izjemno vroča, gosta plazemska tekočina, ki se je obnašala kot juha. 03.10
20. 02. 2026
Vesolje
Planeti v nevarnosti: kako staranje zvezd uničuje svetove
Planeti s kratko orbitalno periodo so v največji nevarnosti uničenja s strani svojih zvezd. Študija potrjuje, da proces staranja zvezd drastično zmanjšuje število planetov v bližini. 04.00
07. 02. 2026
Vesolje
Smo le primitivna civilizacija? Sovjetska lestvica razkriva resnico
Če bi nas opazovala in ocenjevala napredna vesoljska civilizacija, bi dobili oceno okoli 0,73. Gre za lestvico od ena do tri, kjer še nismo dosegli niti prve ocene. Tudi če se zdi, da smo kot človeštvo tehnološko neverjetno razviti, nam ta več kot 60 let stara lestvica jasno pokaže, da je pred nami še zelo, zelo dolga pot. 04.00
30. 01. 2026
Vesolje
