Romunski policisti so pred nekaj dnevi iz primeža skupine tako imenovane romunske lesarske mafije rešili manjšo skupino ljudi – šlo naj bi za obliko sodobnega suženjstva. Žrtve, med njimi naj bi bila po poročanju tujih medijev tudi dva otroka, naj bi bile vklenjene v masivne verige, prav tako naj bi bili na njihovih telesih vidni znaki brutalnega fizičnega nasilja.
V 40 hišnih preiskavah, v katerih je sodelovalo več kot 160 policistov, so med drugim zasegli zlato, velike količine gotovine, orodje za spravilo lesa ter več tovornih vozil. Policija je pridržala 38 osumljencev. Nelegalna sečnja dreves je sicer velika težava v Romuniji, saj naj bi v večini države nad tem bedela mafija, katere člani so tudi predstavniki sodstva in politični veljaki. Župan mesta Berevoiesti Florin Proca je medijem dejal, da je že lani sumil, da so v njegovem kraju ljudje nelegalno prisiljeni v delo z lesom in je to takrat prijavil policiji. A za celotni obseg dogajanja, vključno z zasužnjevanjem in mučenjem, naj ne bi vedel.
Suženjstvo je še vedno velik problem
Po svetu živi 45,8 milijona novodobnih sužnjev, ki so prisiljeni delati brez plačila, so spolni delavci, rojeni v suženjstvo ali se borijo kot otroci vojaki. Največ novodobnih sužnjev živi v Indiji, največji delež pa jih je v Severni Koreji. Slovenija je na 41. mestu med 167 državami.
Kot v poročilu ugotavlja organizacija za človekove pravice Walk Free Foundation s sedežem v Avstraliji, naj bi bilo v Indiji 18,3 milijona novodobnih sužnjev, oz. 1,4 odstotka vsega prebivalstva, kar je četrti najvišji delež med državami, ki jih obravnava poročilo. Ti ljudje so prisiljeni delati kot hišni pomočniki, fizični delavci, berači, spolni delavci in otroci vojaki. Na drugem mestu po številu novodobnih sužnjev je Kitajska s 3,4 milijona, sledijo Pakistan z okoli 2,1 milijona sužnji, Bangladeš z 1,5 milijona in Uzbekistan z 1,2 milijona.
Največji delež novodobnih sužnjev, 4,3 odstotka, ima Severna Koreja. To pomeni, da je novodobni suženj skoraj vsak 20 od skupno 25 milijonov Severnih Korejcev. Ti so žrtve prisilnega dela kot državne kazni, med drugim kot politični zaporniki in delavci v tujini. Severna Koreja je po navedbah poročila tudi edina država, ki izrecno ne kriminalizira novodobnega suženjstva. Po deležu novodobnih sužnjev sledita Uzbekistan s štirimi odstotki in Kambodža z 1,6 odstotka. Slovenija je na 41. mestu z 0,23 odstotka, oz. 4700 novodobnimi sužnji. Najmanj novodobnih sužnjev, sto, oz. 0,02 odstotka vsega prebivalstva, živi v Luksemburgu.
Poročilo so pripravili na podlagi podatkov iz 167 držav, kjer so opravili skupno 42.000 pogovorov v 53 jezikih. Vodja organizacije Walk Free Foundation Andrew Forrest je pozval vlade vodilnih desetih svetovnih gospodarstev, naj pomagajo, saj je "izkoreninjenje suženjstva pomembno v moralnem, političnem, logičnem in ekonomskem smislu". Kot je poudaril v sporočilu, lahko z odgovorno uporabo moči, odločnostjo in skupno voljo popeljejo svet h koncu suženjstva. Novodobno suženjstvo pomeni izkoriščanje, ki se mu posameznik ne more izogniti ali mu ubežati zaradi groženj, nasilja, prisile, zlorabe moči ali prevare.
Novodobno suženjstvo vključuje številne elemente oziroma vsaj enega od spodaj naštetih:
- vezano delo (ljudje postanejo vezani delavci, ko zapadejo v dolgove in so prisiljeni delati zastonj, da bi poplačali svoj dolg),
- rojstvo v suženjstvo (ljudje se rodijo v suženjstvo, ker njihova družina pripada razredu 'sužnjev' v državi, kjer obstajajo hierarhične lestvice),
- prisilno delo (ljudi z nasiljem in ustrahovanjem prisilijo v delo, največkrat za malo ali nič plačila),
- zgodnje ali prisilne poroke (otroke, navadno deklice, mlajše od 18 let poročijo brez njihovega strinjanja, nato pa v zakonu postanejo spolne in hišne sužnje),
- trgovanje z ljudmi (ljudi prisilijo v delo proti njihovi volji. Razlika med tihotapljenjem in trgovanjem z ljudmi je v tem, da je pri trgovanju z ljudmi cilj izkoriščanje oseb za prostitucijo, prisilno delo, prisilno beračenje, prisilno poroko in prisilno trgovanje z organi).
KOMENTARJI (36)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV