A cilji plavalke, ki ji pri doseganju uspehov pomaga tudi nekdanja uspešna plavalka in dobitnica srebra na olimpijskih igrah, Sara Isaković, segajo preko teh rekordnih številk in titul. Ljubljančana je sicer postala sploh prva slovenska plavalka, ki je v štirih slogih na 100 metrov plavala hitreje od minute in sicer v disciplini mešano, prosto, hrbtno in nazadnje še delfin.

Pomemben del športne poti je psihična priprava, mentalni trening. Kako velik del treninga je trening glave pri vas? Si uspeh, rezulta vizualizirate? Se pogovarjte sami s sabo? Nenazadnje sodelujete s Saro Isaković, ki je svoje uspehe zgradila tudi ali pa prav na tem ...

Menim oziroma, če vzamem to iz svojega treninga, je to ključni del le-tega. Vse izhaja iz glave, tvoje želje, cilji, kaj si pripravljen narediti za ta cilj in ali boš kljub slabemu dnevu dal iz sebe maksimalen 'effort'. Uspehe, rezultat in čase si vizualiziram, prav tako imam veliko samogovora. Tega vsega me je naučila Sara in zelo sem ji hvaležna za to. Sprva je bilo kar težko, a nato se navadiš in nekako ti pride v kri in postane del tvoje rutine. Sama sebi postavljam meje, ki jih tudi podiram in s tem vidim česa vsega sem sposobna. 

Kaj je poleg treningov gradnik vašega uspeha in od kje črpate samozavest?

Poleg treningov je zelo pomembna dobra regeneracija, dovolj vnosa goriva – hrana – odličen 'support' trenerja, družine in vseh zdravnikov, na katere se lahko takoj obrnem. Seveda pa ne smem pozabiti prijateljev in druženja z njimi, saj se ob njih počutim sproščena in povsem pozabim na plavanje. Saj kot me je naučila moja prijateljica svetovna rekorderka Kaylee McKeown – vesel plavalec je hiter plavalec, in to držo kot pribito. Vsi okoli mene verjamejo vame in mislim, da lahko rečem, da je to velik del zakaj tudi jaz verjameme vase. Iz tega pride veliko samozavesti. Prav tako pa jo črpam iz vseh treningov, da se vedno da doseči še nekaj več.

Kdaj ste se zaljubili v plavanje in zakaj ste izbrali prav ta garaški šport?

Hmmm... V bistvu sem se s plavanjem začela ukvarjati v prvem razredu osnovne šole, ker sem se želela naučiti plavati, nato pa sem ga vzljubila. Nikoli nisem želela spustiti treninga, raje nisem šla v šolo v naravi, kot da bi zamudila plavanje (smeh). Lahko rečem, da sem se našla v tem in še vedno zelo rada plavam. Zdaj ko delim to, mi je hudo, ker moram biti doma in počivati zaradi bolezni, namesto da bi bila na treningu in si postavljala nove izzive.

Ja res je, zelo garaški šport je za tistih nekaj sekund. Nikoli ne pomislim in si rečem, 'Oh, zakaj sem izbrala ta garaški šport', tako da vam lahko odgovorim le s tako pač je in jaz uživam v tem. To imaš v sebi ali pa ne. 

Lahko slovenski plavalci sanjajo velike sanje? Sanje o naslovu svetovnega, olimpijskega prvaka? Bilo smo že zelo blizu. So za kaj takega v tako globalnem športu, kot je plavanje, pri nas izpolnjeni pogoji? Si tudi v plavanju že dovolimo iti po tak uspeh? Milan Eržen je dejal, da se je generacija Pogačarja in Rogliča zgodila in da ni plod stroke. Ima plavanje isto usodo? 

Vsakdo lahko sanja na veliko, a odvisno je od posameznika, kaj je pripravljen za to narediti. Plavanje nenormalno hitro napreduje in mislim, da še zdaleč ni konca. Če si to res želiš, boš za ta uspeh naredil vse. Ja res je, nimamo najboljših pogojev in ekip, kot sem to izkusila v Avstraliji, ki je velesila plavanja in najboljša ekipa iz zadnjega svetovnega prvenstva. Na to ne vem, kako bi odgovorila, mogoče tako, da si vsakdo lahko dovoli in gre po te uspehe, a kot sem že omenila, je odvisno od njega, kaj bo vložil. Ali pa, še malo nam manjka in res si želim, a bi bile ekipe za evropsko prvenstvo, svetovno prvenstvo in olimpijske igre tako številčne, kot so bile v času Sare Isaković, Petra Mankoča ...

Ja, to se je zgodilo prav tako v plavanju. In upam, da bo čim več takih Sar, Petrov, Rogličev, Pogačarjev, zdaj nas, ki prihajamo – Petrov (Peter John Stevens), Janj (Janja Šegel) in pa tudi mene.

Kaj sicer pogrešate v plavanju pri nas?

Najbolj pogrešam nek spodoben bazen z vso opremo – beri ta pravi Omega startni bloki, zastavice ves čas postavljene ter proge ves čas v bazenu, ne da jih moramo vsak trening dajati ven in noter, fitnes za nas plavalce na bazenu ter odlično in številčnejšo ekipo za dober sparing na treningu.

Kako ste si vcepili zmagovito miselnost? So vas v to prepričali pretekli uspehi slovenskih plavalcev?

Ja in tujih plavalcev. Vedno sem na televiziji spremljala plavanje in si želela sama postati ena izmed najboljših plavalcev na svetu. Vedno želim biti najboljša in najhitrejša, že od malega, ko sem v vseh stvareh tekmovala z dedkom. Nato je ugotovil, da bo pri plavanju žal moral odstopiti, saj sem bila prehitra zanj. (smeh)

Kaj je vaš ''ultimativni'' karierni cilj? Kdaj si boste lahko rekli, da je to to, da ste zadovoljni s svojo kariero? Kakšna je vaša vizija in kateri rekord si najbolj želite doseči?

Seveda olimpijska medalja, tudi jaz imam velike sanje. Drugače pa bo odplavana norma za olimpijske igre v meni prinesla tako zadovoljstvo, da bom po tistem samo še bolj letela po vodi in dosegala še več.  Če gre za slovenski rekord, je to še boljši čas na 50 krav in delfin ter imeti še rekord na 100 kravl.

Kaj pa vam pomenijo vsi ti rekordi, ki ste jih že postavili?

Sem vesela, da so v moji lasti, vendar jih želim še izboljšati, saj se zavedam kam peljejo te časi v svetovnem merilu. 

Kljub mladosti imata za sabo že kopico uspehov in naslovov prvakinje. Je to za vas dodaten pritisk, saj so pričakovanja visoka oz. vedno višja? Kako se spopadate s tem?

Ja res je, za sabo imam že kar nekaj zelo lepih dosežkov in naslovov prvakinje. Ne bi rekla, da je to nek dodaten pritisk, imam pa seveda visoka pričakovanja, saj sem bila tako rečeno vedno v vrhu. Tudi vedno višja so, želim se povzpeti še višje. Nimam nekega dodatnega pritiska, saj točno vem, za kaj delam in kaj je moj trenutni cilj. 

Kakšna življenjska lekcija je vaša kariera oz. kako vas je plavanje oblikovalo kot osebo?

Mislim, da boljše lekcije, kot ti jo podari vrhunski šport, ne moreš dobiti. Dobro moram znati razporejati ves svoj čas in vedno sebe postaviti na prvo mesto, v smislu, da sem vesela in zadovoljna ter obkrožena s pozitivno energijo. Plavanje me je naučilo veliko discipline in strpnosti. 

Kaj pa vam je dalo plavanje, česar vam nobena druga stvar v življenju ne bi mogla dati?

Vseh teh prijateljskih navez iz celega sveta, potovanj, spoznavanja novih kultur in nek tak čar, česa vsega sem sposobna in da kljub temu še vedno iščem svoje meje in jih želim premagati.

Katerim elementom plavanja dajete na treningih največi poudarek in koliko ur na dan posvečate plavanju?

Težko je reči, da en sam element izstopa, ker želim da so vse stvari – skok, podvodno plavanje, izplavanje, tehnika, dihanje, prihod v cilj, perfektne. Lahko pa izpostavim štetje zaveslajev. Vsako preplavano dolžino se trudim šteti zaveslaje, saj s tem treniraš in iščeš najboljši 'effort' zaveslaja z najhitrejšim možnim doseženim časom. Plavanju posvetim cel dan, saj je v to vštet še počitek in dobra prehrana. Drugače pa sem v bazenu dve uri zjutraj in dve uri popoldan, poleg tega pa delam še na suhem. 

Kje vidite največ prostora za izboljšave?

Še veliko dela imam s svojo glavo in sproščenostjo na tekmah. Vem, da lahko s trenerjem Tomažem Torkarjem narediva še veliko več tudi v bazenu.

Kaj bi svetovali mladim plavalcem, ki si želijo doseči uspeh v tem športu?

Ne obupaj, ko ti je težko ali pa ko imaš slab dan/teden/mesec. Vedno ves tvoj vložen trud pride za tabo. In seveda, treniraj svojo glavo, bodi odločen, sledi svojemu cilju, predvsem pa v tem uživaj. 

Zaradi bolezni ste morali odpovedati nastop na svetovnem pokalu v Budimpešti. Kako se soočate s takšnimi trenutki, ko v vaše treninge, tekme, zareže bolezen, poškodba, višja sila? Kako ostane potrpežljivi, osredotočeni, motivirani? Ste kdaj razmišljali, da bi odnehali?

Seveda mi ni bilo ravno v veselje odpovedati tako tekmo in spustiti nekaj treningov, vendar bolezen je le bolezen. Telo mi je sporočilo, da se moram za trenutek ustaviti in spočiti, da bom potem lahko nadaljevala še močnejša. Kot že na začetku omenjeni samogovor, ga uporabim tudi pri takih stvareh. Včasih je treba stopiti korak nazaj, da nato lahko stopiš dva naprej. O tem, da bi končala s plavalno kariero, nisem nikoli pomislila, bilo pa je nekaj težkih trenutkov, kot so zgrešene olimpijske igre v Tokiu za pičlih 9 stotink, napaka pri pregledu vseh rezultatov za žensko štafeto, ter vrnitev nazaj po poškodbi, operaciji rame. Ampak mi je uspelo priti nazaj še močnejša in hitrejša. 

Če se uvstite na olimpijske igre v Parizu, kaj bo vaš cilj na vaši prvi olimpiadi?

Seveda osebni rekord in vsaj polfinale. 

Zakaj ste zavrnili možnost študija v ZDA, čeprav ste izpolnjevali pogoje?

Enostavno sem se doma dobro počutila in ker s trenerjem sodelujeva odlično. Te odločitve ne obžalujem, saj imam tako odprtih še več možnosti za dober sparing v tujini s tekmicami oziroma mojimi prijateljicami. 

Kdo in kaj počne Neža Klančar, ko ni plavalka in ne trenira?

Sem čisto običajno dekle, ki je obsedeno z vodo in poletjem. Imam ogromnega zelo razvajenega mačka Štefa in če sem v nedeljo doma, grem vedno k babici in dedku na kosilo ter se zelo rada družim s prijatelji.