Katera publika je zahtevnejša – slovenska ali hrvaška?

Mislim, da sta obe zelo zahtevni in zelo podobni publiki. Nočejo sprejeti vsega, kar jim strežejo, in to je v redu. Najslabše bi bilo, če jim nikakor ne bi mogli ugoditi, a se to ne dogaja, saj ima vsak glasbenik svojo glasbeno nišo in občinstvo, ki posluša in spoštuje prav to.

Naj kaj ste kot glasbenica najbolj ponosni?

Najbolj sem ponosna na svojo svobodo pri delu, ki ga opravljam. Sama odločam, kaj in kako bom delala ter v kakšnem tempu. Imam svojo založbo, produkcijsko ekipo, piar službo, svoj band in sodelavce, ki me spoštujejo v poslu. V glasbenem smislu sem ponosna, da sem čez vsa ta leta še vedno prisotna in da imam še vedno pravo strast in voljo do dela, ustvarjanja nove glasbe in sodelovanja pri različnih projektih. 

Kaj vam je pri učenju slovenščine delalo največje preglavice? 

Iste besede kot v hrvaščini. Vsakič, ko sem se ustavila in razmišljala, kako bi kaj rekla, bi bila to ista beseda kot v hrvaščini. In vidim, da to vpliva tudi na Slovence na Hrvaškem. Vendar smo si veliko bolj podobni, kot si mislimo.

Proslavili ste se kot spremljevalna pevka. Katera vloga vam bolj leži? Da ste povsem v osredju ali da ste raje malce v ozadju? Sprva je bila razlog, da ste se držali zadaj sramežljivost, zdaj pa imate za seboj številne nastope na veliki sceni ... Kaj ste torej raje?

Mislim, da je šlo za stvar zorenja, mladosti. Ko sem začela, me je bilo vsega strah. Menedžerjev, producentov, založnikov. Bila sem nežna, sramežljiva, a čez ta posel sem se uspela odpreti svetu in občinstvu, ker je pesem vseeno vedno prevladala. Ljubezen do zborovskega petja in spremljevalnih vokalov bo vedno ostala, saj glasbo ustvarjamo tako kot vsak drug instrument na odru. Ste del večje celote in iskreno povedano ni pomembno, ali ste v ozadju ali ne. Imaš pa kot solist večjo možnost, da prideš do ljudi, s pesmijo poveš, kar misliš, preneseš čustva. Ne gre samo za ego, biti v središču. Ti odločaš. Si samostojen, pogumen in delaš zase. Zato mislim, da je to stvar odraščanja. Ko nekatere stvari prerasteš, vidiš, da obstaja pot, ki je zate bolj poštena in boljša. In na koncu te naredi srečnejšega.

Kam v Slovenijo se najraje vračate in zakaj?

V Ljubljano, ker je najbolj romantično mesto na svetu. Pa tudi zato, ker so v Ljubljani močne tako poslovne kot tudi prijateljske vezi. Tu je še Črnomelj, kjer sem preko oddaje Znan obraz ima svoj glas našla svojo slovensko družino. Tretje mesto pa si zagotovo delita železniški postaji Ilirska Bistrica in Pivka, saj so se od tam začele vse moje poti do slovenskih projektov, kot so Ema in Evrovizija, Zvezde plešejo itd.

Kaj vam je bil do zdaj kot pevki največji izziv?

Premagati samo sebe.

Kako se je od vaših začetkov pa do danes spremenil vaš glasbeni izraz? 

Spremenil se je v smislu iskanja svojega sloga, svojega glasu, prepoznavnosti. Je nekaj, kar se še naprej spreminja in prilagaja. Je proces ustvarjanja in zorenja. Imam se za pevko, ki ima najraje pop stil. In tam sem opazila, da sem iz elektro popa in pop pevke prešla v bolj umirjeno fazo pop džeza, kot je razvidno iz zadnje pesmi Stori malo mesta za me. In zdaj nameravam to področje bolje raziskati.

Kako ste se sploh znašli v glasbi? Od kdaj ljubezen do petja, nastopanja?

To je nekaj, s čimer se rodiš. Tako mama kot oče sta lepo pela in naju s sestro spodbujala, da nadaljujeva. Spomnim se prvega snemanja, ko sem bila stara komaj dve leti in me je mama naskrivaj snemala med petjem starih narodnih pesmi. V otroštvu sploh nisem marala nastopati v javnosti. Hvaležna pa sem svojim staršem, da so prepoznali moj pevski talent in me vedno podpirali, da sem mu sledila. Nikoli na silo, ampak nevsiljivo in nežno. To je bilo veliko truda z njihove strani.

Kaj vam sicer pomeni glasba in kaj je za vas prej? Zabava ali umetnost?

Glasba je zame življenjski klic in verjamem, da je tako za vsakega glasbenika. To je ljubezen in smisel življenja. To ni delo, ki ga opravljate zato, da bi obogateli in živeli varno, načrtovano in mirno življenje. To je nor in lep svet, ki te najde in ti si samo orodje. Tam ste, da mu sledite in tečete z njim v toku. 

Kako pomemben je za vas videz in kaj porečete na to, da se danes glasbo bolj gleda, kot pa posluša?

Že od nekdaj velja, da je slika vredna tisoč besed in da ljudje poslušajo z očmi. Urejenim glasbenikom, generalno gledano, prodaja albumov ne dela težav. Rekla bi, da je videz v glasbi pomemben, nikakor pa ne odločilen. Pomembnejši je značaj, glas, osebni stil, kaj imaš za povedati. Poslušalci se bolj poistovetijo z njim. Samo videz brez vsebine je prazen in nič ne pomeni.

Danes je svet osredotočen na lepotno industrijo in prodajo sanj. Lepotni trendi, ki so jim ženske prisiljene slediti, so vse bolj agresivni. Mladim ženskam danes zagotovo ni lahko. In zrelejšim, ki padejo pod vpliv teh istih medijev. Pri moških je načeloma enako, vendar se od njih ne pričakuje toliko. Meni osebno je videz pomemben, predvsem zaradi službe, bolje se počutim na odru. Poskušam biti v formi, treniram. Včasih mi gre bolje, včasih slabše. Zasebno pa poskušam ne biti suženj videza. Pogosto sem brez ličil, vsakdanja. Obožujem naraven videz in vedno bolj razumem, kakšno razkošje je to v resnici. Ljudje si želijo videti vedno več nepopolnih, karakternih obrazov. To je prava lepota.

Kdaj vam je bilo na odru do zdaj najbolj nerodno?

Iskreno povedano, neprijetnih situacij ni bilo preveč. Na primer, ko pozabiš besedilo lastne pesmi (smeh) ... Ali ko lastnik lokala pokliče policijo, ker igraš na trgu zraven lokala, pa mu ni všeč. V oddaji Znan obraz ima svoj glas, ko sem pred prvim nastopom v živo prvič videla svoje ime na ekranu. Ali plesati s pitonom, kot Britney Spears. Moja prednost je, da neprijetne situacije spreminjam v prijetne in jih spreminjam v humor. Življenje je namenjeno veliki zabavi. Moraš biti pripravljen na improvizacijo.

Kaj je prva stvar, na katero želite, da ljudje pomislijo, ko slišijo vaše ime?

Da dobro kuham. (smeh) Ker res dobro kuham. In spotoma tudi kaj zapojem.

Nedavno je Martina izdala videospot za svojo novo skladbo 'Stori malo mesta za me', ki ji lahko prisluhnete v nadaljevanju: