Poleti ste doživljali nočno moro, ko so vas odpeljali z rešilcem, ko ste mislili, da ste doživeli panični napad, pa se je izkazalo, da gre za nekaj drugega. Nam lahko danes kaj več zaupate o tej skrivnostni bolezni? Kaj se je pravzaprav zgodilo, da so rešilci do vas prišli kar dvakrat?

Bila sem pri specialistu. Potrdili so mi to, česar me je bilo strah. Imam začetek te bolezni. To ima tudi moja mami, ki pa jo je dobila dokaj pozno, jaz pa dokaj hitro. Sem na terapiji s tabletami. Februarja prihodnje leto imam ponovno pregled. Zdravnika sem vprašala, ali moram v življenju kaj spremeniti, in mi je rekel, da ne. Da je to začetek, da sem še premlada za to – imam srečo. Občasno dobim napade in vzamem tablete, da se to ustavi. Zaenkrat lahko izdam, da je povezano s srcem. A se ne dam. Živim dalje, tako kot sem živela do zdaj. Če mi je bilo usojeno, mi je bilo usojeno. Zdravniki to imenujejo bolezen modernega življenja, ker živimo hitro in stresno (kot je kasneje razkrila, ima močno obliko srčne aritmije, op.p.). Ogromno ljudi ima to in se tega sploh ne zaveda. Če ne prideš pravi čas, ti tega ne ugotovijo. Meni so, ko me je odpeljal rešilec in sem odšla še na dodatne preglede in mi je specialist potrdil diagnozo. Letos ni moje leto, kar se tiče zdravja. Hvala bogu, da se končuje. Upam, da bo drugo leto boljše.

Lani ste trpeli za protruzijo diska v vratu. Je ta bolečina danes preteklost ali vas še vedno muči?

Bolje je. Šla sem na štiri različne terapije in zaenkrat je v redu. Včasih še čutim prisotno bolečino in bom morala na magnetno resonanco, da vidimo, kakšno je stanje. Če se še ni pozdravilo, bom morala na dodatne terapije. Se pa izogibajo operaciji, ker ni enostavna in hočejo to odpraviti s terapijami. Danes se spet ukvarjam s športom, potem ko celo leto nisem upala. Brez tega mi je težko živeti, saj sem se s športom ukvarjala celo življenje in mi to manjka. Za letos pa je dosti. Premaknjena imam namreč dva diska, med četrtim in petim ter petim in šestim vretencem. To je zame kar težko, ker sem hiperaktivna in ves čas nekaj počnem. Upam na najboljše.

Ljudje vas v resnici ne poznajo. Imajo vas za resničnostno zvezdnico in vplivnico. Tu se za večino konča. A Carmen je precej več kot to, je predvsem zelo uspešna poslovna ženska. 

Ljudje mislijo, da te poznajo, ko te spremljajo na Instagramu in Facebooku. Moje zasebno življenje redko kdo pozna. Poznajo ga moji prijatelji, moja družina in to je to. Nočem, da ga poznajo tudi drugi. Moje zasebno življenje se tiče samo mene. Žalostno je, da ljudje mislijo, da te poznajo. Ker sem že toliko stara, sem dala že kar nekaj stvari skozi in se s tem ne ukvarjam. Če si kdo kaj misli, naj si misli, če kdo kaj govori, naj govori. Pri meni gre to pri enem ušesu noter, pri drugem ven. Leta naredijo svoje.

Delam vse. Ni da ni. Ukvarjam se z različnimi stvarmi. Sem človek, ki rad počne različne stvari. Počnem tudi nove stvari, če se mi zdijo zanimive. Sem vsestranska, kar mi je zelo všeč, saj lahko počnem več stvari. Delam od Instagrama, vplivništva do nakita in drugih stvari. Všeč mi je, da ljudje ne vedo vsega. Določene stvari vedo le ljudje, ki jim zaupam. Za ostale pa je v redu tako, kot je.

Nekoč ste bili poročeni. Za sabo imate dolgo ločitveno bitko. Kaj bi na podlagi lastnih izkušenj svetovali nekomu, ki se ločuje, kar je nekakšna slovenska folklora?

Skupaj sva bila 11 let. 10 let je bilo zelo čudovitih in sva zelo uživala življenje, potovala, imela skupno podjetje. Vse je bilo super. A potem sva prišla do točke, ko ni šlo več. Sama vedno zagovarjam, da se je v takem primeru najbolje raziti. Ko gledam pare, ki se trudijo, ker nekatere ženske in moški ne znajo biti sami, potem trpijo v zvezah, varajo ipd. Če pride do točke, ko ne gre več naprej, ne pomeni, da človeka nisi imel rad. Enostavno več ne gre. Je pa res, da je bila moja ločitvena izkušnja zelo dolga in zelo boleča oziroma naporna, saj kar traja in traja. Ljudem svetujem, da če pride do tega, da to rešite čimprej, ker bo za oba bolje. Da se to pozabi, da gre vsak svojo pot in vsak zase zaživi. Če se to vleče, ima vse skupaj na koncu grenak priokus in greš težje dalje. Če le lahko, zgodbo končajte na pozitiven način, čeprav vem, da to ni lahko. Srečna sem, da je to za mano in sem dala to breme iz sebe.

Je bil Sanjski moški svojevrstna poločitvena terapija?

Ne. Tedaj sva bila že nekaj časa narazen. Sanjski moški je bil nepričakovan. Nikoli nisem razmišljala, da bi se udeležila kakšnega resničnostnega šova. Nisem tudi pričakovala takšnega odziva. V šov nisem šla zaradi prepoznavnosti, ker tega v življenju ne potrebujem. Tega nisem potrebovala, ker sem bila že toliko stara in sem imela svoj posel, svoje življenje. A bila je korona, vse je bilo zaprto. Ko sva bili skupaj s kolegico, mi je govorila: ''Daj, idi, daj, idi.'' Je pa res, da sem vedno gledala tuje oddaje Sanjski moški in me je vedno zanimalo, ali se je možno zaljubiti pred kamero in da potem to traja. Ker je bil to edini resničnostni šov, ki sem ga spremljala leta in leta, sem si rekla, pa daj, da vidimo. Vmes sem si potem že premislila, a je bil na koncu splet okoliščin takšen, da sem pristala na to. Ni mi žal, ker je to ena izkušnja, ki je ne moreš opisati z besedami, če tega ne doživiš. Res sem hvaležna zanjo, ne pa za nekatere stvari po šovu. A sama pravim, da se vse zgodi z razlogom. Če se mi vse to ne bi zgodilo, ne bi bila danes verjetno tu. Spoznala sem Ano, s katero sva še danes dobri prijateljici in sem hvaležna tudi za njo. Četudi je precej mlajša, sva ostali v res dobrih odnosih. Res sem hvaležna, da jo imam v življenju. Ni dneva, da se ne slišiva ali si piševa. Vedno pravim, da je ona mlajša različica mene. Ne v vseh pogledih, določenih pa. Po eni strani sem kot njena starejša sestra, ki ji lahko svetuje, ker sem že dala določene stvari skozi, ona pa ne.

Izkušnja je bila torej pozitivna. Še naprej sodelujem s številnimi podjetniki, s katerimi smo vmes postali dobri prijatelji in si zaupamo. Za določene prijatelje, ki sem jih imela od prej – pa pustimo tiste, ki jih imam od nekdaj, že 20 let in več – so se izkazali, da niso pravi prijatelji, saj jim je šlo to, da sem postala znana – jaz se sicer še danes nimam za znano in sem še vedno ista Carmen, kot sem bila vedno – v nos. Še vedno pa sem ista in to lahko potrdijo moji pravi prijatelji. Sem pa hvaležna za to, da sem spoznala, kdo je kdo, in se umaknila od teh ljudi ter spoznala nove, ki so še boljši. Vsaka šola nekaj stane.

Nam lahko zaupate kaj, česar še ne vemo iz zakulisja snemanja in vam tedaj ni bilo dovoljeno povedati?

Dosti je bilo že povedanega. Sama, odkrito rečeno, nisem pričakovala, da bo tako, kot je bilo. Kot verjetno veste, sem iskrena, direktna in brez dlake na jeziku – ne igram. To nisem nikoli in se mi niti ne zdi primerno mojim letom. Spremembe pa vidiš, ko ugasnejo kamere. Ni bilo tako pri vseh. So pa bile pa punce, ki so bile za kamero drugačne. Gledaš in se čudiš. Kot najstarejši v šovu mi ni bilo jasno, kaj se dogaja. Meni to v življenju ni potrebno. Dvakrat, trikrat sem hotela oditi, ker mi to ni bilo potrebno, spremljati to igranje. Delale so načrte, kako bodo neko dekle očrnile. Čudno, ampak to so 'realityji'. Zato tudi izberejo toliko različnih karakterjev, da pride do trenj, kreganj, joka in smeha. To je potem gledano, to je, žal, realnost. Če bi bile vse tiho in bi se vse samo smejale, ne bi bila gledanost takšna, kot je bila.

Pa bi se še kdaj udeležili kakšnega resničnostnega šova?

Nikoli ne reci nikoli. Vražje dame so mi bile dosti boljše, bolj za mene, ker so spremljali moje resnično življenje, nisi bil v izolaciji. Imel si telefon, vse, svoje življenje. Za en šov vem, da bi se ga 100-odstotno udeležila – to je Zvezde plešejo, ker sem ljubiteljica plesa. To bi zagotovo šla, če bi me povabili. Sicer pa ne vem, če bi pristala na kaj drugega v izolaciji, v zaprtem prostoru, brez osebnega prostora.

Ste ena redkih javnih osebnosti, za katero lepotne operacije niso tabu tema ... Kaj bi svetovali ženski, ki se odloča za poseg. Vendarle je to odločitev, ki pomembno vpliva na naše življenje.

Z Ano se ravno pogovarjava o tem, ne bom sicer povedala, zakaj. Jaz taki punci svetujem – če je nesamozavestna, če jo nekaj moti na sebi, če ima možnost, zakaj ne. Nismo v letu 1990, ampak v letu 2023 in je to nekaj čisto normalnega. Sem zagovornica tega. Če si nezadovoljen, če te daje samozavest in imaš možnost, da to popraviš – daj. Ko sem šla na operacijo prsi – ker sem imela majhne prsi in bila nesamozavestna v času kopalk, ker ti te ne stojijo, kot bi morale – se mi je samozavest dvignila ne za 100, ampak za 200 odstotkov. Če torej lahko, zakaj ne. Ljudje potem tudi drugače funkcioniramo, vse gre na bolje, ker oddajamo samozavest in drugi to začutijo in te drugače dojemajo. Absolutno pa ne pretiravati. Ene punce res pretiravajo, kar tudi ni v redu. V mejah normale!

Kaj je najbolj nora govorica, stvar, ki ste jo slišali o sebi?

Tu ni ne začetka ne konca. Imam tako trdo kožo, da se me nič več ne dotakne. To moraš sprejeti. Vsakemu polagam na srce, da ko se spušča v kaj takega, mora vedeti, če je pripravljen na to, ker lahko to nekatere čisto poklapa. Ne brati komentarjev, ne debatirati na spletu. Ne se kregati z njimi, ker to nima smisla. Tem ljudem sama pravim 'kavčarji'. Ti so nezadovoljni s svojim življenjem in samo iščejo, kako bodo lahko nekoga ponižali, raztrgali ali obrekovali. Verjemite mi, da tisti človek, ki je srečen in normalen, ki je zadovoljen s svojim življenjem, ne bo šel nikoli komentirat članka in pisati grde stvari o nekomu. Včasih vržem kost za glodati, češ, dajte si duška, ker mi da to še več motivacije, še več veselja in še več naredim iz sebe. Ampak do te točke moraš priti. Sama sem srečna in se brigam zase in mi na kraj pameti ne pade, da bi šla nekoga žalit pod članki. Če mi kdo ne paše, se obrnem in grem stran in je to to. Ne moremo si biti vsi všeč. Greš stran, ga ne spremljaš. Situacija rešena.

Na kaj si želite, da ljudje pomislijo, ko se omeni vaše ime?

Tisti ljudje, ki so me spoznali, so videl, da sem v resnici čisto preprosta ženska. Če te kdo hoče spoznati, ti bo dal to možnost. Če pa si nekdo ustvari svoje mišljenje v glavi, pa naj govori, kar hoče, in mu niti sama več ne bi dala možnosti, da me spozna. Vem, kdo sem, to vedo tudi moji prijatelji, moja družina. Sem srčna, čustvena, brez dlake na jeziku in vedno pripravljena pomagati ljudem. Imam določen krog prijateljev in pri svojih letih ne potrebujem večjega. Včasih je še to preveč. (smeh)