Virtualna ječa

Največji zanesenjaki digitalne prihodnosti verjamejo, da bomo čez nekaj let tako ali tako vsi večino svojega časa preživeli v virtualnem okolju. Srečanje s prijatelji, služba, dopust, zabava – vse to bodo lahko ponudila naša virtualna očala. V takšnem svetu tudi ni pravega razloga, da bi zaporniki svojo zaporno kazen preživljali v dejanskem zaporu. Njihova virtualna očala jih bodo pač omejila na virtualni zapor. Ker bo resnični svet vse manj zanimiv, pobeg iz virtualne ječe pa nemogoč, obstaja resnična verjetnost, da bo v prihodnosti, v kateri bomo vsi večino časa vpeti v digitalno okolico, tudi ječa samo digitalna.

Realna uporabna vrednost

A takšen pogled je precej radikalen – ljudje se zelo verjetno še lep čas ne bomo pripravljeni odpovedati fizičnemu okolju. Virtualna resničnost pa kljub temu že danes postaja vse bolj zanimiv pripomoček. Digitalna očala nas prestavijo v digitalni svet in nam ga predstavijo z druge perspektive. Prestopniki se lahko torej s pomočjo VRa lažje vživijo v vlogo žrtve in na ta način razvijejo empatijo in občutek obžalovanja. Hkrati je digitalno okolje odlična priložnost za vajo bolj družbeno sprejemljivega vedenja; zaporniki se lahko še v času prestajanja kazni preko simulacije naučijo, kako živeti boljše, produktivno življenje v okvirih zakona. Poleg tega se da v virtualnem svetu izvesti neprimerljivo več delavnic, terapij in vaj za reševanje konfliktov kot v dejanski ustanovi, ki je finančno, kadrovsko in časovno omejena. Vsi opisani pristopi bi lahko zapornikom pomagali pri pridobitvi pomembnih veščin, ki bi zmanjšale tveganje za ponovno vrnitev na kriva pota.

Etični pomisleki

Kljub velikemu potencialu digitalne tehnologije za prevzgojo in pripravo zapornikov na prosto življenje obstajajo številni etični pomisleki. Digitalna vsebina je odvisna od tistega, ki jo je ustvaril – v nepravih rokah lahko očala virtualne resničnosti postanejo orodje za nadzor uma, manipulacijo, prisilno prevzgojo ali celo mučenje. Vsi smo slišali za nedavne primere mučenja zaprtih; kdo bo zagotovil, da očala virtualne resničnosti ne bodo postala še eden od etično spornih pripomočkov, na katera bodo naši potomci gledali tako kot mi na waterboarding? Tu je še večno vprašanje digitalne zasebnosti, varnosti podatkov in nadzora nad virtualnim okoljem.

Na kratko: potencial virtualne resničnosti za izvajanje bolj učinkovitega načina prevzgoje kaznjencev je velik. A vsako orodje z velikim potencialom se da uporabiti v različne smeri. Bomo znali zaviti v pravo? Upamo, da – z ustreznimi smernicami in nadzorom, ki bo preprečil zlorabo te vzhajajoče tehnologije.