Izbira kadrov: večja objektivnost?

Po eni strani bo umetna inteligenca olajšala in optimizirala proces izbire kadrov. Predvsem zmožnost AI, da v kratkem času pregleda kup vhodnih podatkov in zazna pomembne vzorce, bo omogočila koherenten in dokaj objektiven pregled kandidatov. Čeprav naj bi selekcijski postopki že zdaj temeljili na rezultatih vprašalnikov in analizi preteklih delovnih izkušenj, je to naloga, ki je kadrovniki velikokrat preprosto ne morejo opraviti. Kdo neki bi bil sposoben poleg rezultatov testov 200 aplikantov sistematično analizirati še 200 življenjepisov in priporočilnih pisem? Nihče – zato postopki trenutno potekajo precej intuitivno. To da prednost ekstravertiranim in socialno všečnim ljudem, ki se dobro odrežejo na intervjuju, niso pa nujno tudi najbolj primerni kandidati za določeno pozicijo. AI bo torej prinesel spremembe, ki bodo dejansko lahko omogočile bolj pravične možnosti za vse. Je pa treba upoštevati, da umetna inteligenca temelji na podatkih, ki so jih ustvarili ljudje. Ti podatki so težko objektivni in popolnoma nepristranski – če AI ne znamo ustrezno nadzorovati in korigirati (kar spet delajo pristranski ljudje), lahko njegova uporaba dodatno podaljšuje škodljive vzorce v postopkih izbire kadra. 

Neomejena podpora in neomejen nadzor

Za razliko od ljudi se AI nikoli ne utrudi. To po eni strani pomeni, da sta prek po meri prilagojenih AI chatbotov v kateremkoli trenutku na voljo nasvet in usmeritev kadrovske službe, ki je vedno prijazna in zna stvari razložiti na razumljiv način. A meja med ažurno asistenco in nenehnim nadzorom je tanka. Tako kot zna AI analizirati neobvladljive količine vhodnih podatkov pri selekcijskem postopku, zna tudi konsistentno preverjati neobvladljivo količino informacij o tem, ali dosegamo produktivnostne standarde. Svoboda dela se s popularizacijo orodij, ki v roke slehernega vodje dajo moč številsko podprtega nadzora, vse bolj postavlja pod vprašaj. Osredotočanje na ohranjanje standardov zasebnosti je torej tisto, kar nas lahko zaščiti pred stalnim nadzorom inteligence brez obraza. 

Se bodo uporabniki zavedali omejenosti statistike v ozadju?

Prediktivna analiza, ki na podlagi preteklih podatkov napoveduje trende v prihodnosti, bo v upravljanju kadra postala dostopna vsem. Poznavanje napovedanih trendov lahko pomaga pri snovanju proaktivnih in preventivnih akcij, pa tudi pri identifikaciji škodljivih vzorcev in ukrepanju proti njim. Vprašanje pa je, ali se bodo uporabniki teh močnih orodij zavedali omejenosti statističnih postopkov v ozadju. Kompleksnost takšnih analiz je doslej zagotavljala, da so dostop do njih imeli le tisti, ki se na statistiko spoznajo in znajo poročati o omejenosti rezultatov. Tega varnostnega mehanizma ne bo več – kar pomeni, da lahko pričakujemo vse več naivnih in laičnih interpretacij podatkov, ki lahko na delovnem mestu povzročijo tudi nepopravljivo škodo. 

Integracija umetne inteligence v upravljanje s kadri je dvorezen meč; se obetajo bolj prijetna delovna mesta ali vseobsegajoč nadzor, temelječ na pomanjkljivih analizah? Odločanje umetne inteligence je resda pogosto napačno, a hkrati veliko bolj zanesljivo od intuicije vodilne kadrovnice. Čeprav so omejitve precejšnje, se da z ustreznimi preventivnimi ukrepi zagotoviti, da bo nova tehnološka revolucija pomenila boljše delovne pogoje za vse – na nas pa je, da prispevamo k temu.