Tehnološka doba nas obdaja do te mere, da se velikokrat sploh več ne zavedamo, kako velik del našega sveta ustvarjajo računalniki in digitalna okolja. Za to, da smo prišli do te točke, so v glavnem zaslužni briljantni umi preteklih stoletij, ki so korak za korakom ustvarili osnovo za moderni računalnik. V današnjem članku se bomo osredotočili na nekaj najpomembnejših tehnoloških premikov, ki se jim moramo zahvaliti za moderni računalnik, kot ga poznamo danes. 

Zgodnje mehanične naprave

Najstarejše naprave za računanje lahko izsledimo že v Sumeriji, kjer so si pri računanju pomagali s preprostimi mehaničnimi orodji, kot je abak. Naprave so Egipčani in Grki razvili naprej, z njimi pa so si poleg računanja pomagali tudi pri lociranju zvezdnih teles. 

Mehanični kalkulator

V 17. stoletju so briljantni umi, kot sta Pascal in Leibniz, iz enostavnih računskih naprav razvili prve mehanične kalkulatorje, ki so zmogli seštevati, odštevati, množiti in deliti. Z združevanjem več funkcionalnosti v eno samo napravo so predstavljali osnovo za nadaljnji razvoj.

Analitični stroj (19. stoletje)

Angleški matematik Charles Babbage je v 19. stoletju dizajniral "analitični stroj". Revolucionarne ideje sicer v času svojega življenja ni uspel dokončno realizirati, a kljub temu predstavlja osnovo modernega računalništva. Glavni premik, za katerega je zaslužna tudi Babbagova kolegica Ada Lovelace, je ideja, da ima stroj večji potencial od samega računanja. 

Rojstvo modernega računalnika

20. stoletje predstavlja obdobje računalniške revolucije. Revolucionarna ideja Alana Turinga, da lahko z "univerzalnim strojem" izpeljemo katerokoli operacijo, ki se jo da opisati na algoritemski način, je sprožila živahno dogajanje in hiter razvoj.  Razvoj vakuumskih elektronk je omogočil realizacijo prvega popolnoma elektronskega računalnika, ki zmore samodejno reševati zahtevne matematične probleme in se ga da na novo programirati. Za velik doprinos se je izkazala von Neumannova ideja, da lahko na nosilce spomina shranimo ne le podatke, ampak tudi programe, ki vsebujejo navodila za delovanje računalnika. 

Tranzistorji in integrirana vezja

Velike vakuumske cevi oz. elektronke so v 40. in 50. letih zamenjali tranzistorji. Glavne prednosti so bile manjša velikost, večja zanesljivost in boljša učinkovitost. Tranzistorjem so sledila integrirana vezja, kar je dodatno pomanjšalo elektronske komponente in občutno skrčilo za računalnik potreben prostor; računalniki niso več zasedali cele sobe. 

Mikroprocesor

Na začetku 70. let je Intel predstavil prvi komercialno dostopni mikroprocesor. Njegov razvoj je predstavljal ključni mejnik v računalniški zgodovini ter je še danes razumljen kot osnova za moderne računalnike. Glavna lastnost mikroprocesorja je združevanje vseh procesnih enot v en sam čip, kar poenostavi strukturo in dodatno zmanjša potrebo po prostoru. 

Osebni računalniki

V 70. in 80. letih prejšnjega stoletja so računalniki iz pregrešno dragih akademskih in znanstvenih naprav počasi postali komercialen produkt, ki je bil dostopen vsakomur z malo globljimi žepi. Apple, IBM in Microsoft so velika imena, ki so igrala ključno vlogo pri popularizaciji osebnih računalnikov, od česar še danes žanjejo mastne dobičke. 

Internet in prehod na mobilne naprave

Brez interneta bi bili osebni računalniki za množice veliko manj zanimivi. 90. leta in popularizacija interneta, ki se je takrat odvijala, predstavlja ključen mejnik predvsem v razvoju novih načinov uporabe modernega računalnika; njegove sposobnosti so množicam postajale vedno bolj zanimive, dokler ni predstavljal malodane obvezne opreme, brez katere se ne da normalno živeti v sodobnem svetu.

Iz počasne žične povezave se je na prelomu tisočletja razvila brezžična povezanost s spletom, kar je spodbudilo uporabo na poti in prehod na vse bolj mobilne različice računal. Sredi dvatisočih so mobilni telefoni postali pametni in obnoreli svet, zelo kmalu pa so mobilne naprave prevzele prestol najbolj široko uporabljanega računalnika. 

Kaj pa naprej?

Odkar so računalniki v takšni in drugačni obliki postali majhni, neverjetno močni, ves čas povezani in zanesljivi, se je fokus iz bliskovitega razvoja strojnega dela prestavil v bolj "mehke" vode. Hitro mobilno omrežje že zdaj omogoča oblačno računalništvo, s čimer naša naprava ni več center računanja, ampak le še sprejemnik za daleč stran situirano strojno moč. Igranje igric na manj zmogljivih napravah je le začetek, ki utegne z leti postati praksa za vse malo zahtevnejše računalniške procese. Omrežno deljenje oddaljene moči pa je le eden od zanimivih premikov, ki smo mu priča. Bolj kot vanj so oči množic trenutno uprte v strojno učenje in umetno inteligenco. Ta že danes zna vrhunsko procesirati človeški jezik, prepoznavati in ustvarjati digitalne vsebine ter sprejemati hitre odločitve. Mnoge skrbi vse večja nepotrebnost mnogih delovnih mest, drugi pa se veselijo novih možnosti, ki jih tehnološki razvoj prinaša. V katerem taboru pa ste vi?