Cena umetne inteligence: bo brezplačnega brskanja konec?

Sam Altman je na primer povedal, da je trening GPT 4 stal okoli 100 milijonov dolarjev (skoraj 94 milijonov evrov). Drago pa je tudi vzdrževanje in poganjanje, ki prav tako zahteva veliko računsko moč; napredni modeli zaračunajo tudi po nekaj centov za vsako napredno povpraševanje, kar se zelo hitro nabere v velik strošek, sploh, če upoštevamo širok bazen uporabnikov. To pomeni, da je večina najnaprednejših AI orodij plačljivih; GPT, Claude, Gemini, Midjourney, Stable Diffusion ... 

Razvijalci zahtevajo plačilo, če želimo dostop do celotne funkcionalnosti njihovih modelov. Ker pa je umetna inteligenca vse bolj prisotna tudi na področju brskanja po spletu – samo poglejte si uspeh Binga, ki smo ga pred implementacijo GPT-ja že zdavnaj odpisali – se pojavljajo govorice, da bo v prihodnosti tudi napredno brskanje po spletu postalo plačljivo.

Plačljivi brskalniki

Že danes obstajajo plačljivi spletni brskalniki, ki moč umetne inteligence uporabljajo za sintetiziranje in povzemanje iskalnih rezultatov. Consensus na primer omogoča hitrejše iskanje in sintetiziranje strokovnih člankov, Perplexity hitro združevanje rezultatov iz različnih spletnih virov. Čeprav obe orodji tudi brezplačno ponujata nekaj funkcionalnosti, je za celoten spekter njunih sposobnosti potrebno seči v žep. Tak poslovni model – nekaj brezplačne umetne inteligence, veliko več umetne inteligence proti plačilu – naj bi se v prihodnosti pojavil še pri mnogih drugih spletnih brskalnikih. Da, tudi pri Googlu.

Plačljivo guglanje?

Brez skrbi – Google bo kot spletni brskalnik, ki služi z oglasi in je brezplačno na voljo vsem, še naprej obstajal. Se pa govori, da naj bi tudi pri njih razmišljali o plačljivi različici brskalnika. Z mesečnim plačilom se ne bomo izognili oglasom – te so pregloboko v Googlovi filozofiji – bomo pa dobili dostop do bolj naprednega AI iskanja. Umetno inteligenco je Google sicer v svoj brskalnik že implementiral (čeprav pri nas še ni na voljo), po novem pa naj bi bila del "premium" plačljive ponudbe. To je velika sprememba v Googlovem poslovnem modelu, ki je doslej svoj brskalnik financiral izključno s prikazanimi oglasi, kaže pa na vse večje stroške treniranja in implementacije UI modelov. Če želi Google ostati konkurenčen tudi na področju umetne inteligence, bo moral zaračunati za svoje napredne storitve AI iskanja.

Je torej konec "brezplačnega" interneta?

Googlova odločitev še ne pomeni, da je brezplačnega interneta, kot ga poznamo, konec. Kaže pa na pomemben trend – kdor bo želel dostop do najmodernejše tehnologije iskanja in serviranja informacij, bo moral seči v žep, saj oglasi cene očitno ne pokrivajo več. 

Do leta 2025 naj bi bilo v umetno inteligenco vloženih okoli 200 milijard dolarjev (skoraj 188 milijard evrov), kar je očitno znesek, h kateremu bomo prispevali tudi uporabniki. Čeprav bodo mnoga orodja na voljo tudi v brezplačni, "neumnejši" različici, se glavna skrb nanaša na segregacijo spletnega okolja na tiste, ki si lahko privoščijo, in tiste, ki si ne morejo. Splet je doslej veljal za precej odprt prostor, kjer se neenakost med ljudmi zmanjša, saj najpopularnejše storitve ne stanejo nič. Googlova odločitev pa nakazuje na to, da je te enakosti morda konec. Kdor bo lahko segel v žep, bo iz interneta lahko potegnil neprimerljivo več od tistih, ki si tega ne morejo privoščiti.