Moskisvet.com
Nelson Mandela

Skrivnosti

Ste že doživeli efekt Mandele?

A.P.
17. 08. 2021 06.00
0

Naši spomini pogosto niso odsev realnosti in niso vedno popolnoma zanesljivi. Ne le otroški, tudi nedavni, ki jih naš um rad ''olepša'', če ne celo fikcionalizira. Sčasoma kaj pozabimo in naši možgani to nadoknadijo z informacijami, ki pa niso nujno skladne z resničnostjo. Včasih se napačno ne spominjate samo stvari iz zasebnega življenja, pač pa dogodka, ki ni resničen, čeprav ste prepričani, da se je dejansko zgodil.

Zanimivosti o srhljivem Aljaškem trikotniku
Preberi še
Zanimivosti o srhljivem Aljaškem trikotniku

Če ste bili kdaj prepričani, da se je nekaj zgodilo, in to tako, kot se spomnite, kasneje pa ste odkrili, da gre za povsem napačen spomin, je velika verjetnost, da ste izkusili pojav, ki mu pravijo tudi Mandelov učinek oz. efekt Mandele. Gre za lažen kolektivni spomin, torej napačno spominjanje splošno znanih dogodkov, ko imajo ljudje isti spomin o stvari, ki se morda sploh ni zgodila. Ta oblika kolektivnega lažnega spomina se je prvič pojavila leta 2010, ko so se mnogi na spletu spominjali smrti Nelsona Mandele, znamenitega južnoafriškega politika, pravnika, človekoljuba in borca proti apartheidu. Mnogi so bili prepričani, da je umrl v zaporu v osemdesetih letih 20. stoletja, v resnici pa je bila leta 1990 izpuščen in bil med letoma 1994 in 1999 celo predsednik Južne Afrike, umrl pa je leta 2013, star 95 let. Še danes nekateri trdijo, da se spominjajo televizijskih posnetkov njegovega pogreba.

Nelson Mandela je pri starosti 95 let umrl leta 2013.
Nelson Mandela je pri starosti 95 let umrl leta 2013. FOTO: Profimedia

Izraz Mandelov učinek oz. efekt Mandele, ki označuje lažno spominjanje dogodka več ljudi, je leta 2009 skovala Fiona Broome, paranormalna svetovalka in blogerka, potem ko je na konferenci razglabljala o tragični smrti Afričana, ki je bil, kot rečeno, tedaj živ in (relativno) zdrav, umrl pa štiri leta kasneje kot svoboden človek. Mnogo ljudi ima spomin na dogodek, ki pa se sploh ni zgodil. Eden od napačnih spominov iz pop kulture je sloviti stavek iz Sneguljčice, ki ga vsi začenjamo z ''Zrcalce, zrcalce na steni povej ...'', v resnici pa zlobna kraljica reče: ''Čarobno ogledalo na steni povej ...'' Primer napačnega kolektivnega spomina je tudi stavek iz filma Vojne zvezd: ''Luke, jaz sem tvoj oče,'' ki ni bil nikoli izrečen, pa gre za enega najbolj slavnih ''citatov''. Darth Vader namreč reče: ''No, I am your father'' (''Ne, jaz sem tvoj oče.'').

Klub 27 – prekleto leto, ki je pokopalo številne glasbenike
Preberi še
Klub 27 – prekleto leto, ki je pokopalo številne glasbenike

Broomova pojav pojasnjuje s psevdoznanstvenimi teorijami, češ da obstaja več različic dogodkov in predmetov in da zaradi gibanja nastajajo razlike med vzporednimi realnostmi. Nekateri pojav pripisujejo črni magiji, Satanu, čarovništvu, spet drugi potnikom skozi čas, ki da spreminjajo potek dogodkov.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Kako pa si znanost razlaga ta pojav? Psihologi za to krivijo naše možgane oz. način, kako si ti zapisujejo spomine in zbirajo informacije. Spomin namreč ni vedno celotna slika dogodka oz. trenutka in ko se jih spominjamo, imamo pogosto dostop do le delčka resnice, naši možgani pa zbirajo informacije od drugod, da pokrpajo luknje v spominu. Gre za napako spomina, konfabulacijo, kot se to imenuje v psihologiji, ko v toku spominskih vtisov posamezne manjkajoče dele zgodbe zapolnimo z domišljijo. Ne gre za laganje, saj pri laganju zavedno prirejamo ali izpuščamo dejstva.

Psihologija črednega nagona: zakaj tako radi sledimo množici?
Preberi še
Psihologija črednega nagona: zakaj tako radi sledimo množici?

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2024, Moskisvet.com, Vse pravice pridržane Verzija: 630