Čeprav je skoraj 30 let poročal o dramatičnih in težkih dogodkih, je Andrija Jarak postal eden najljubših televizijskih osebnosti na Hrvaškem. Izkušeni poročevalec in raziskovalni novinar se je v zadnjem času ukvarjal z zahtevnim formatom prikaza resničnih zločinov (true crime). Gre za serijo Dosje Jarak, ki je bila pri sosedih že prvi dan predvajanja najbolj gledana vsebina. Zanimivo kroniko brutalnih umorov, ki so se zgodili pred 15 leti, so hrvaški gledalci prepoznali kot vsebino, vredno pozornosti, od 11. februarja dalje pa jo boste lahko spremljali tudi na VOYO.

Antonija Nazor se je za hrvaški Story pogovarjala s cenjenim novinarjem o sami vsebini serije in izzivih, s katerimi se je soočil med njenim nastajanjem.

Andrija Jarak je več mesecev razmišljal, kaj bi lahko bil njegov naslednji večji projekt, nato pa ugotovil, da je njegov naravni habitat črna kronika, s katero se ukvarja že skoraj 30 let. "Odločili smo se za resnično kriminalno serijo, v kateri bomo pokrivali največje zločine v hrvaški zgodovini, ki so tudi družbeno zelo pomembni. Prvo sezono smo pripravljali dolgo, predano in temeljito. Serija je posebna tudi po tem, da pokrivamo dogodke, o katerih sem poročal v živo – s kraja zločina umorov Iva Pukanića in Ivana Koradeja –, kar je moja primerjalna prednost. Prinašam osebna objektivna opažanja s kraja dogodka. Za to družbo se mi zdi pomembno, da po 20, 30, 50 letih nekdo vidi, kaj se je v resnici zgodilo," je pojasnil svojo odločitev.

Poudaril je, da je osnovno izhodišče serije preiskava umorov, ki so zgrozili Hrvaško. Tako je tudi tema prve oddaje umor Iva Pukanića, novinarja, urednika in lastnika tednika Nacional. "Ivo Pukanić je umrl 23. oktobra. Način usmrtitve Pukanića in njegovega sodelavca Nika Franjića je čisto teroristično dejanje, in to v središču Zagreba. Ivo Pukanić je bil novinar, vemo, kdo ga je ubil, ti zlikovci so bili obsojeni na 163 let, a eden od njih bo letos izpuščen iz zapora. Gre za Luko Matanića, kdo je naročil in plačal umor, pa še vedno ne vemo. V čigavem interesu je bilo, da Iva Pukanića ni več," se je na glas spraševal, nato pa razkril, da na vprašanje odgovarjajo tudi sami nadaljevanju serije:

"V drugi epizodi bo mogoče dobiti jasno predstavo o tem, kdo je bil in kako se je zgodba odvijala. Imamo verodostojne priče, Pukanićevo hčerko Saro, ki prvič javno spregovori o očetu, njegovo sestro, ki prav tako prvič spregovori o svojem bratu, predsednika črnogorske vlade ... Celo vrsto zanimivih sogovornikov, ki imajo podatke o kdo bi to lahko bil."

 V seriji Dosje Jarak se novinar ukvarja tudi z odmevnim primerom Ivane Hodak, odvetnice, ki je bila 26. novembra 2008 v lastnem stanovanju dvakrat ustreljena. "Fascinantno je, da 90 odstotkov javnosti meni, da Mladen Šlogar, ki je 22. julija umrl v zaporu v Lepoglavi, Ivane ni ubil. Imamo pa na drugi strani šefa policije, ki je vodil preiskavo in pravi, da v svoji 35-letni karieri še ni imel bolj čistega primera. Navaja, da se od desetih dokazov ujema vseh deset. Na kraju zločina je storilcu padla ščipalka za nohte, ki se ujema z DNK s kraja zločina, ter jakna, pištola in odtisi. A javnost temu še vedno ne verjame. Morda zato, ker je pričakovala, da za tem stoji neka ruska, bolgarska, srbska, hrvaška mafija, s tem da je bila zgodba, da je neki brezdomec ubil Ivano, pretanka tudi za nas novinarje," je komentiral poročevalec.

V seriji se bodo posvetili tudi zgodbi o hrvaškem generalu Ivanu Koradeju, človeku, ki je 5. avgusta 1995 izobesil zastavo na kninski trdnjavi in je bil takrat najbolj priljubljen Hrvat, 30 let pozneje pa je zagrešil enega najhujših zločinov v hrvaški zgodovini in pobil pet ljudi. "Poskušamo odgovoriti na vprašanje, zakaj je v njegovem primeru zatajila država? Zakaj je Korade 13 let nadlegoval prebivalce Hrvaškega Zagorja, v kavarnah, restavracijah in na bencinskih črpalkah in zakaj ga niso poslali na zdravljenje," je dejal Andrija, ki je razkril, da je sam Koradeja tudi osebno poznal.

Serijo Dosje Jarak odlikujejo pričevanja družinskih članov žrtev in storilcev ter drugih verodostojnih prič. To pa je za ustvarjalce predstavljalo precejšen izziv, kot je pojasnil Jarak:

"Pridobiti gosta je najtežji del posla. Recimo, Zvonimir Hodak je o svoji hčerki Ivani govoril redko, nerad ali zelo malo, zato je to najzahtevnejši del. Bodimo realni, moški govori o tragediji, ki mu je spremenila življenje. Izgubil je vse, kar je imel. In na kakšen način! Opoldne, v središču mesta, v hiši, kjer je živel. Predstavljajte si prizor, ko zasliši streljanje, odide iz stanovanja in zagleda svojo hčerko. Povedal mi je, da se je na pogrebu boril, da se ne bi onesvestil. Vsi so pričakovali strtega starca, jaz pa sem želel sporočiti: tukaj sem razbojnik, niste me ubili! In v sebi sem umiral, mi je povedal in poudaril, da se je v tistem trenutku držal pravila ali živi ali pojdi."

 Nadaljeval je: "V tem je veliko čustev, čistih, nepredelanih. Pogosto mi rečejo: "Vse je super, ampak ali so samo štiri epizode?" Verjemite mi, pregledali smo na desetine ur arhivov. Naša raziskovalna novinarka Marijana Čikić je prebrala več tisoč sodnih spisov. Želeli smo preveriti vsako zarezo, saj vemo, da bomo pod povečevalno lupo javnosti. Najtežje je bilo izbrati material in najti sogovornike. Spil sem kakšnih dvajset kav z ljudmi, ki so mi povedali vse mogoče stvari o primeru Pukanić, a na moj stavek: "Super, kdaj te snemamo?", odgovorili: "Nikoli."

 Andrija Jarak je že 30 let vpet v teme črne kronike in kot je sam priznal, se zaveda, kako nevaren je teren, po katerem se sprehaja kot novinar in zdaj kot ustvarjalec serije: "Ne morem reči, da projekt ni prinesel določene nevarnosti, glede na to, koga vse omenjamo v seriji. Vendar me ni strah, upam, da smo varnejša in bolj urejena država od tistega usodnega leta 2008."

Hrvaški poročevalec je priznal, da je sicer velikokrat poročal o tem, kako so se nekateri novinarji tudi spoprijateljili s kriminalci, o katerih so ustvarjali prispevke, a poudaril, da se njemu kaj takšnega ni nikoli zgodilo. "Vedno sem bil profesionalen, saj za prispevek na televiziji ne moreš reči, da si nekaj ugotovil, da nekaj predvidevaš ali da ti je nekaj zaupal skrivni vir... Vse je transparentno. Še tožili me niso nikoli, kar upam, da se tudi v prihodnje ne spremeni."

S svojo serijo predvsem želi tri omenjene primere predstaviti mlajšim generacijam, da bodo vedeli, kdo so bili Pukanić, Hodak in Korade. Gre namreč za resnične zgodbe in ljudi, ki so relativno znani javnosti in ki so imeli pomemben vpliv na družbo. 

"To je hrvaška prva prava kriminalna serija. Pri nas ni reenactmentov, streljanja in slabe igre, ampak pogovori, prek katerih s sogovorniki sestavljamo mozaik, jaz pa se vmes pojavim ravno toliko, da premostim zgodbo. Še posebej, če upoštevamo, da sem bil, kot sem že omenil, na kraju vseh treh omenjenih primerov," je še povedal.

Vir: story.hr