Hehe,po moje vsi na narobnem kraju iščemo...

Hej! Jaz imam problem, da sem perfekcionist glede zahtev od življenja, zato se zelo težko zaljubim (oz. vem kaj želim od deklet). Drugače sem 20+ star študent tik pred diplomo (s super ponudbami za zaposlitev), v prostem času pa se največ posvetim ekstremnim športom in teku. Tu pa pride do težav, ker ne najdem Prave v tem športu oz. vsaj športno aktivne - kar je zame skoraj pogoj, glede na to koliko časa temu posvetim. Skozi leta sem ogromno delal na sebi (osebnost, razmišljanje,...) in imam občutek, da sem končno dosegel pravo stopnjo, a mi nekaj manjka - in malce kolebam kaj storiti.

Hej!
Me veseli, da nisem edina s takšnimi problemi.
Tudi jaz sem perfekcionistka (tako glede ostalih stvari v življenju, kot tudi pri izbiri partnerja). Pri svojih 22ih letih imam jasno zastavljene cilje, kaj želim v prihodnosti doseči. Ukvarjam se z najrazličnejšimi športi, naravnost obožujem adrenalin, rada tudi potujem. Pri tem pa se ustavi. Namreč do sedaj še nisem srečala človeka, ki bi bil na enaki valovni dolžini kot jaz. Ker imam jasno postavljene cilje, me velikokrat obtožijo, da se delam težko dosegljivo in nevem kaj, ampak to preprosto ni res. Rada bi spoznala fanta, ki bi imel podobne interese kot jaz, ampak ker takega ne poznam, bom raje še nekaj časa sama.
Še vedno imam na voljo precej časa, preden bi se naj ustalila, tako da me to zaenkrat ne skrbi. Sem pa vesela, da slišim, da obstajajo tudi fantje, ki imajo podobne probleme.

Glih to je problem,vzemi si čas za kolege in pejt žurat do jutra pa bo vse Ql

sprostitev!manjka ti tist feeling '"kao da si najsrečnejški na svetu'"

CosmoGirl100

Prvo pohvalno za 18 letnico da že malo bolj razmišljaš kot pa tvoje ostale vrtnice ki imajo samo v glavi kako se bojo drug vikend šle nekam napit... ker nejbolj grozno je k greš vn in use pijano... mislm da je u sloveniji preveč povdarka na to da se moreš napit da se maš fajn in da lahko sproščeno stopiš do nekoga...
Mislm v drugih krajih kjer sem biu punce stopijo do fanta ki ji je zanimiv in če se zaštekata pogovor steče mogoče se celo drugi dan dobita na pijački pa vidiš a se ujameš z to osebo ali ne.zakaj more biti vse nekaj določeno da more vedno moški priti do nje? Uglavnem use je odvisno od posameznika kaj sploh hoče... naprimer kaj ti iščeš in kaj nekateri fantje iščejo??... Jaz osebno mislim sej je fajn mladost ludost greš nekam z eno punco drugič z drugo, ampak na koncu ugotoviš da ni vse v tem da te kolegi kao vidijo kakšn frajer si k si z 100 in 1 lušno punco, jaz aje gledam po mojih starših ko sta že 28 let skupaj in od začetka skupaj ustvarjata in uživata v svojih uspehih, res da je kdaj * se oba namučita v kriznih trenutkih ampak to te pač združi in imaš potem ob sebi osebo ki VEŠ da ti stoji ob strani in se mi zdi da je tega vse manj, to pa zato ker kakor se fante obsoja da so nezvesti moram reči da ni nujno da so ženske kaj bolše!!
uglavnem ja tema je tako obširna da bi blo najbolje se dobiti na skupni pijači in razglablat do jutra naprimer iz mojega vidika je bolje biti zaljubljen z punco ki se res ujameta kokr pa da si zaljublen SAMO v njeno zunanjost in si zaradi tega z njo kajti čez čas več nevidiš zunanjosti ampak ostaneš samo z osebo in je potem pomembo lai se bosta po cele dneve gledala kot 2 teleta ali bosta imela skupne dogodivščine in neprestane pogovore in to ne mislim kokr je sedanja navada : kje si kaj delaš s kom si

vidim da imate posebe pogovore tukaj gor, zato sem se odločila da tudi jaz povem svojo zgodbo, ... tudi jaz sem mela tipa in to 7 let, ko sem ga sred popoldneva ko sem prihajala iz faksa dobla z drugo.. grozen občutek, od takrat sem rekla da so vsi isti. da nobenga nočem... in minilo je pol leta ko se zapletem v pogovor z enim ki sma se na videz samo pznala, pogovarjala pogovarjala, tip mi ni bil niti najmajn vizuualno všeč, ampak njegove besede,njegovo razmišljanje je mene dotalno dvignil iz tla v nebesa.. in nekaj časa sma se ful pogovarjala pa delila občutke pa jaz njemu povedla vse on meni, vedno sma se sestajala v glavnem ful lepo je blo .... in zdaj sva par, nemorem verjet kakega fanta imam, nebi mogla boljšega dobit.

Tak da punce, niso vsi isti GARANTIRANO!!!! )

LP

Ne morem si kaj, da ne bi pristavila še svoj piskerček. Vnaprej opozorim, da znajo bi moji posti zelo dolgi, ker se mi je v življenju veliko dogajalo, bom pa poskušala bit zelo kratka. Stara sem 24 let, mamica leto in pol stare hčerke, poročena 8 mesecev, na 5 let podlage.

Pri 13. sem se pričela dobivati s fanti, različne starosti, različne telesne zgradbe itd., to so bile kratke, mesec do 4 mesece dolge romance, kjer ni prišlo dalj kot do poljubljanja in občasno malo otipavanja Nedolžnost sem izgubila pri 15ih letih z leto starejšim fantom, po 6 mesecih zveze. Od takrat sem poskusila vse sorte, od one night stand-a do resnih zvez, '"prijateljev z bonusom'", mečkanja mimogrede v diskoteki itd. bla bla bla... Moža sem spoznala pri 18ih, najina zveza je polna vzponov in padcev, od finančnih težav, do odtujenosti v obdobju, ko sva imela službi na '"kontra'" izmenah in sva hodila domov samo spat, marsikakšnih prepirov, težkih besed, vmes celo nekajmesečno obdobje ti. '"odprte zveze'", 3 mesece po rojstvu hčerke celo kratek razhod... Vendar pa venomer nekak prideva nazaj na isto raven... Ne glede na težave, se zopet najdeva... po razhodu je odšel živet nazaj k staršem, prej sva si stanovanje delila še z mojo sestro, kjer sva s hčerko takrat tudi ostali, vendar pa sva ga s hčerko začeli obiskovati, ko so se strasti malo umirile. In on je obiskoval naju... počasi so ti obiski prerasli v eno prenočitev, dve, ves teden itd... Kot bi se ponovno rodili, smo zaživeli kot družina, ko je bila hčerka stara 9 mesecev, sva se poročila, takoj po poročnem obredu smo hčerko odnesli h krstu... Po teh izkušnjah znava oba bolj ceniti čas, ki ga preživimo skupaj vsi trije. No, finančne težave so trenutno še tu, prav tako ne morem trditi, da se nikoli ne skregava... pa še kako se kregava, hihihi ampak saj se ne moreva v vsakem pogledu 100% strinjati. Kadar je ljubezen tista prava, gre lahko preko takih stvari.

CosmoGirl100, ne sekiraj se... Tudi zate se bo našel pravi. Mlada si še, ne rabiš se vezati, uživaj življenje. Prav se mi zdi, da delaš, da ti starši ne nudijo vsega spredi in zadi, kot se reče. To ti je podlaga za naprej. Če pa imaš občutek, da s '"firma'" cunjami deluješ preveč snobovsko... poskusi kombinirati... nič ni narobe, če fino majico pokombiniraš s poceni kavbojkami pa še prihranila boš za kakšen dodaten koktajl na eksotičnem dopustu

Upam, da nisem bila predolga in preveč zatežena Odkar sem rodila, opažam, da postajam precej čudno starševsko zadrgnjena... Mami, neki bo treba ukrenit, tko ne bo šlo hihi

js pa pravim '"pejd proć od resne zveze'"

Lep pozdrav vsem skupaj !
Sem fant z podobnimi problemi kot jih ima ljudi tukaj večina na tem forumu.
Tudi mene zanima kaj punce pričakujejo od tako imenovanega NORMALNEGA pobuca ? Dobivam občutek da bi se moral vsaj po trepalnicah metat za neko dekle da bi me sploh opazilo.
Kakorkoli že me pa vedno znova in znova ujezi, ko vidim neko dekle pisati kakšne imajo to probleme, ko jih neki moški poznanci ven vabijo na kave in podobno potem pa pričakujejo avanture in podobno, ja a je kaj čudnega, če pa dekline hodjo naokoli v žabah pa globokimi dekolteji ?!
Pa poiskusiš ogovoriti neko neznano dekle na ulici, žurki se pa tud mal ne more posmejat al pa te spoh '"ne šmirgla pet posto'", se pravi, kot da te ni.
V glavnem upam, da nisem nikogar užalil z tem postom, ni bilo namerno.
Lep dan še naprej !