k

Jah sej normalni fantje mamo pa tut probleme pr iskanju normalnih punc ... se mi zdi da bo to kr zmeri tko...

Js pa sm nenormalen in sem ponosen na to. Nikoli ne bi želel biti serijiski proizvod, izdelan po določenih normah in ukalupljen v dolgočasno formo vseh ostalih okoli sebe, * to. Bodi nenormalen, ostani si zvest, kopije so vedno slabše od originalov.

In vsaka punca, ki je bila z mano, ve, da ni nikogar več na tem svetu, ki bi bil tak kot jaz, ker se ne uklanjam splošnim normam, ampak živim svoje divje, neukročeno življenje.

p.s. Vsem puncam, ki zgroženo ugotavljajo, da si želimo fantje seks: nič vam ni jasno.

pa vi niste normalni...

Lahko bi se reklo, da sem ena izmed teh, za katere se sprašujejo zakaj je samska...odgovor je tak, da sm ratala na nek način zbirčna pa ne v slabem smislu, sam pač ni mi dobr vsak, ampak ga kr dobr '"pretipam'" predn bi loh blo kej (sam ponavad že prej ugotovim, da ni varjante). Pač sem ugotovila, da moraš pri izbiranju partnerja bit egoist in si privoščit sam tisto kar mislš, da je zate sam najbolš in ne gledat na druge stvari. Sem se že preveč prilagajala (itak se morš vedno prilagajat, ampak kar je preveč je pa preveč) no in zdj iščem neko pravo mero vsega. Pa nimam ravno kakšne sreče. Moški današnjega časa znajo bit tako serijsko narejeni, da lahko predvidiš skoraj vse naslednje korake...ne znajo bit več unikatni. To me pa res odbija...živet tko kot nej bi blo prov in kokr drugi hočjo in ne kot bi si sami želeli. Zase lahko rečem, da nism tipična ženska. Pa ne mislm s tem, da sm kkšna čudna ženska k sploh ne zgleda ženska al pa kej tazga...sam pač dobr se počutm v svoji koži in živim kokr hočm, sproščeno in spontano.

zdravoStari taka nenormalnost je kul

Hej. Jas sem bla tudi sama v tem '"začaranem krogu'" in sicer ko sem spoznala da ima tip s katerim sma bla skupaj še eno punco. Okrog mene je bilo pa polno takšnih '"frendov'" kateri so vedeli za kaj gre. Češ dobro zgledam in sem se dobro....pa je mel še pač mene zraven tiste '"resne'" punce. In s tem sem nekako izgubila zaupanje in sem po krivem metala vse moške v isti koš. No od prej pa sem poznala enga fanta ( super simpatičen, prijazen) kakšnih 5 let, s katerim sva mogoče spila kakšno pijačko in rekla kako besedo, dve, ko sva se ob vikendih srečala zunaj, in res čist nič druga. Za njega sem vedno govorila, da tista ki ga bo imela bo srečnica. Jas do njega nisem nikdar nič čutila, res tisti prijateljski odnos. Nič nisem čutila ne prej, ko sem bla še z onim in nič potem, ker sem pač govorila in vrjela da so vsi moški isti. No in potem sem zvedela, da si on že odkar me pozna želi biti z mano, ampak me noče silit v to. In pol sem nekako začela vrjeti da je mogoče on tista '"svetla izjema'" iz '"moškega koša'" Nikdar ni silil v mene, me k ničemu napeljeval, tak da sem pol še sam izboljšala mnenje o njem. No in takrat se je začelo. Sva šla na pijačko, dve, in sem se noro zaljubila v tipa. In zdaj sem jas tista srečnica ki ga je dobila Zdaj sva skupaj 4 leta, ljubiva se, se tudi kdaj sprema ampak nič kaj večjega tako da...sem spoznala da niso vsi moški isti. Malo sem zabluzla (sorry). Vglavnem, končno sem SREČNA!

Odvisno kaj je za koga lepo. Večina lepih žensk ima tudi fajn IQ izpod sobne temperature.

no,sorći @augustika ne poznam te tak da ti ne morem to očitat :/

Ja fino od tebe,da mi česa ne očitaš,ker me res ne poznaš....

Aja pa še to...zgleda,da se tud moderator s tabo na strinja,ker se te tako fino briše...Mal pazi na besede,ja?