Ljubosumje in kako se spopadati z njim?

V določenih primerih je ljubosumje utemeljeno in v majhnih dozah lahko deluje celo koristno, a če govorimo o pretiranem ljubosumju, ima največkrat uničujoče posledice na našo zvezo. 

Kaj je ljubosumje? 

Ljubosumje je kompleksno čustvo, ki ga običajno doživljamo takrat, ko nam je mar za partnerja, a se z njim ne počutimo  dovolj suvereno in varno v odnosu. Dvomi in pomisleki, ki se v nas prebujajo ob tem, pa so lahko dejanski ali namišljeni ter povzročajo nezaupanje, pa naj si bo to v naš odnos, partnerja ali nenazadnje tudi v nas same. 

Kdaj je ljubosumje tudi dobro? 

Ljubosumje nas motivira, da nekaj storimo, ko začutimo, da se je naš odnos znašel v krizi oziroma se je partner ohladil. Če se naučimo s tem čustvom zrelo ravnati, bomo tudi razmislili o tem, kaj čutimo in zakaj, sočasno pa se bomo trudili s svojim partnerjem znova vzpostaviti povezavo. 

Kakšne so lahko posledice pretiranega in neutemeljenega ljubosumja?

Močno ljubosumje izpodrine nežnost, razumevanje in mnogo lepih stvari, ki ohranjajo harmonijo, prijetno vzdušje in čudovite skupne trenutke ter delujejo kot lepilo za dva, ki se imata rada. Namesto tega prihajajo v ospredje neprijetna čustva, kot so strah, jeza, žalost in v naš odnos se naseli ogromno nepotrebne bolečine. Prepovedi, omejevanje, zasliševanje, preverjanje, obtoževanje, kričanje, zalezovanje, izbruhi jeze, nenehna slaba volja, vedno težje besede, nasilje in tako naprej, vse to nevzdržno vodi v nepopravljive posledice, zaradi katerih lahko izgubimo nekoga, ki nam veliko pomeni, svojega partnerja. 

V odnosu, ki ga je zaznamovalo neobvladljivo ljubosumje, ne delujemo več kot ekipa, ampak se začne bitka, v kateri ni pravega zmagovalca, saj nas bolestno ljubosumje dela samo še bolj nesrečne. Sledijo smešne zahteve in prepovedi, a zaradi svojih togih predstav ostajamo slepi in gluhi za argumente, ki potrjujejo, da se mogoče motimo ali dokazujejo, da kaj ne delamo prav. 

Kaj je lahko v ozadju hudega ljubosumja?

V ozadju je lahko marsikaj, a najpogosteje se odgovor skriva v nas samih, če smo ga pripravljeni sprejeti in se z njim soočiti.

Negotovost in občutki manjvrednosti 

Za pretirano ljubosumje pogosto ni kriv naš partner, ampak gre bolj za naše občutke manjvrednosti, strahove in pretekle slabe izkušnje, tudi tiste iz našega najzgodnejšega otroštva. Prepričanja, da nismo vredni ljubezni ali da nismo dovolj dobri, lahko močno okrnejo naše realno zaznavanje in sprejemanje ljubezni od drugih. V nas se lahko naseli močan strah pred zavrnitvijo, zato se lahko počutimo ogrožene že ob najmanjših stvareh, ki smo jim sami dali preveč pomena ali še huje, izkrivljamo resnico, ker ne moremo sprejeti, da nas ima dejansko lahko nekdo tudi rad. 

Trhli temelji lastne vrednosti 

Če sebe sodimo bolj ali manj samo po zunanjih dejavnikih oziroma je naša vrednost odvisna predvsem od njih, smo lahko zelo dovzetni za vzpone in padce lastne samozavesti. To pomeni, da imamo dobro mnenje o sebi le takrat, ko dobimo potrditev od drugih, pa naj si bo to zaradi zunanjega videza, uspeha, statusa ali denarja. V tem primeru smo lahko zelo labilni in nestanovitni, kar vpliva na naše vedenje do partnerja, ki se ga trudimo za vsako ceno obdržati, ker je to za nas tako rekoč edino potrdilo, da smo nekaj vredni.  

Posedovanje in egoizem 

Bolestno ljubosumje se lahko pojavi tudi zaradi občutkov večvrednosti, kjer gre pogosto za odnos, v katerem si svojega partnerja lastimo in zanj lahko veljajo popolnoma drugačna pravila kot za nas. Preprosto povedano, vodi nas egoizem, pri katerem skrbimo samo za svoja čustva in kako se mi počutimo, medtem ko je naloga partnerja, da poskrbi za vse naše potrebe. Da bi dosegli to, kar želimo, ne izbiramo sredstev, saj ne gre samo za želje, ampak so to pravzaprav že naše zahteve. 

Kako si lahko pomagamo? 

Najprej si moramo priznati, da imamo težavo s pretiranim ali neutemeljenim ljubosumjem. Ob tem pa se moramo zavedati, da ni naš partner tisti, ki je naš sovražnik, ampak smo v tem primeru največji sovražnik kar mi sami sebi. Pričakovati od nekoga, da nas bo ljubil, medtem ko se do njega vedemo skrajno neprimerno ali grdo, je namreč popolnoma zgrešeno. Pomembno je, da se začnemo s partnerjem pogovarjati in da se naučimo sprejemati odgovornost za svoja čustva, torej tudi za neupravičeno ljubosumje.

Ena od prvih stvari, ki jo lahko storimo, je, da nehamo svojega partnerja obtoževati brez tehtnih dokazov, da smo obzirni tudi do njegovih čustev in se izogibamo kaznovanju partnerja z neprimernimi metodami. Namesto tega se moramo naučiti predelovati svoja neprijetna čustva na bolj konstruktivne načine, pri čemer se lahko obrnemo na pomoč terapevta.