Sanjske slovenske plaže daleč od morja

Na teh plažah tudi ni bara s pivom ali punc v bikinijih, predvsem pa se na dostopu spotimo, toda to le veča čarobnost in vrednost doživetja.

Veliko jezero (Jezero v Ledvicah), največje izmed Triglavskih jezer, v osrčju enega najlepših delov Slovenije, 1820 metrov nad morjem velja za naše največje in najčistejše visokogorsko jezero. V želji, da takšno ostane, se v njem ne kopamo, a na njegovi obali in dostopu doživetja presegajo večino kopalnih plaž. Do Ledvičke se najhitreje povzpnemo od koče pri Savici, tudi malo po klinih, čez Komarčo, najlažje pa od parkirišča pod planino Blato čez Štapce. V vsakem primeru (če nismo gorski tekač) računajmo na okoli pet ur hoje. P. S. Zgornje Kriško jezero tudi ni slabo, pravzaprav tudi Krnsko ne (Bohinj pa je bil super pred desetletji, ko še ni bilo Instagrama in Google Zemljevidov).

Kamniško-Savinjske Alpe nimajo gorskih jezer (vodni zajetji na Zvohu in Golteh sta umetni), zato bi alternativa v tem delu Slovenije lahko bil Vodotočnik. To je sicer bolj večja mlakuža kot kristalno jezero, a zato fascinira s srčkasto romantično obliko. Če se pripeljemo pod planino Podvežak, dostop niti ni naporen, še posebej, če se odločimo za lovsko pot po zahodni strani Lastovca. Lahko nadaljujemo še do nogometnega igrišča na Korošici in športnega plezališča nad njim.

Če govorimo o posebnih in samotnih plažah, kjer se lahko kopamo, pa so prava stvar posamezni odseki obale Soče med Čezsočo in Boko. Beli kamenčki, ponekod celo mivka, zelena kristalna voda in venec gora okoli so edinstvena in zares čarobna kombinacija. Še posebej, ker tukaj ni gneče. Res pa je, da voda redko bistveno preseže deset stopinj. A to je poseben čar, tako kot skoraj obvezen dostop s kajakom ali raftom. Na nekatere dele te obale se sicer da prigoljufati peš, ampak ...

Manj bleščeča, a še bolj avanturistična je Blatna plaža. Brez sonca in vročine, na stalnih osmih stopinjah nekaj deset metrov pod površjem v Križni jami. Klasični skupinski ogled, ki vodi s čolnom mimo nje, sicer ne dopušča pravega poležavanja, raziskovanja in samote, a mogoče si je privoščiti tudi bolj individualno turo do nekaj še bolj fascinantnih obal jezerc v tamkajšnjem kraškem podzemlju.

Da vse to z nekopalnimi, hladnimi ali temnimi plažami kljub njihovi posebnosti in čarobnosti ne bo zvenelo kot zavajanje, še predlog za našo najboljšo normalno plažo. Caravella v Sesljanu izstopa zaradi črnih kamenčkov in možnosti plezanja v zaledju (ter potapljanja na robu). Ker je v zamejski Sloveniji, jo lahko štejemo med naše plaže, še posebno, ker je to večini Slovencev najbližja morska plaža (in točno 100 km od Geossa). Ne, to ni Portopiccolo, ampak veliko lepša druga stran zaliva, ki pa zna biti od junija naprej ne ravno samotna ...