Kofein

Arhiv
Matej Drnovšek - 1

Matej se je s kolesom pognal po bob stezi in posnel tole!

Adrenalin, napor, vonj po naravi, neizmeren užitek in še več - vse to doživlja kolesar med spustom po strmih pobočjih, gozdnih poteh. Pogovarjali smo se s kolesarjem Matejem Drnovškom, ki se je nedavno spustil s kolesom po nekdanji bob stezi v Sarajevu, dogajanje pa posnel s športno kamero. Poglejte si adrenalinski posnetek in preberite, kaj vse nam je zaupal.

Anketa

Arhiv

Če ste v zvezi: Kje ste spoznali svojo ljubico/ljubimca?

Varanje
droge in odvisnost

Kako posamezne droge učinkujejo na možgane?

Ma.K.
03. avgust 2017, 10:09
Velikost pisave:

Ne glede na to, ali jih pokadite, popijete, 'posnifate' ali si jih vbrizgate v žilo – s pomočjo drog svet skoraj v trenutku postane barvi kalejdoskop plesnih vzorcev in zvokov šumenja valov. Jasno je, da različne droge različno vplivajo na posameznikovo telo in da je celo odziv na enako drogo pri ljudeh lahko precej različen. A vpliv posamezne droge na možgane je pri vseh enak, ali vsaj zelo podoben. Preverite, kakšen!

Razlogi, ki ljudi privedejo do uživanja drog, so različni, dejstvo pa je, da večino od prvega odmerka do odvisnosti loči le en korak. Za to so v veliki meri krivi naši možgani, ki se hitro navadijo na psihoaktivne snovi, ki jih droge vsebujejo. Posamezniki različno doživljajo učinke, ki spremljajo zaužitje posamezne droge, a pri večini gre najprej za občutke sreče, veselja in vznemirjenja, ko začnejo psihoaktivne snovi popuščati, pa sledi padec na realna tla, ki je pogosto tako hud, da je bolj varno zaužiti nov odmerek, kot pa se soočiti z resničnostjo.

V nadaljevanju razkrivamo, kako nekatere najbolj razširjene droge in opijati vplivajo na človeške možgane in kakšne posledice lahko imajo na zdravje posameznika.

droge in odvisnost
(Foto: iStockphoto)

Marihuana

Ko THC, aktivna sestavina marihuane, pride do možganov, povzroči sproščanje dopamina, kemijske spojine, ki deluje kot prenašalec signalov med živčnimi celicami (nevrotransmiterji) in ima pomembno vlogo v tako imenovanem možganskem sistemu nagrajevanja. Gre torej za sproščanje enega izmed ključnih hormonov, odgovornih za naše ugodno počutje. Ko je odmerek prevelik ali preveč pogost, lahko pride do pretiranega navdušenja, ki lahko ustvari občutek evforije.

droge in odvisnost
(Foto: iStockphoto)

(Čudežne) gobice

Rezultati nedavne raziskave so razkrili, da psihoaktivna sestavina psilocibin, ki se nahaja v (čudežnih) gobicah, zmanjšuje običajno aktivnost možganov in ustvarja nove povezave med različnimi deli možganov. Te nove povezave so lahko razlog, zakaj mnogi po zaužitju teh gobic pravijo, da »vidijo zvoke« ali »slišijo barve«, prav tako pa naj bi bilo po besedah nekaterih strokovnjakov povsem mogoče, da imajo nekatere vrste teh gob tudi antidepresivne učinke. Čeprav so potrebne še nadaljnje raziskave, je znano, da gobice s seboj prinašajo določena tveganja za zdravje, ki med drugim vključujejo neprijetne halucinacije in povečano mero anksioznosti.

droge in odvisnost
(Foto: iStockphoto)

Alkohol

Kot katera koli druga droga tudi alkohol vpliva na možgane in spreminja raven nevrotransmitrov, ki nadzirajo razmišljanje in vedenje. Alkohol upočasni razmišljanje, dihanje in srčni utrip, običajno poveča našo raven energije, prav tako pa povečuje raven dopamina, torej hormona udobja in sreče. A ta sreča je kratkega trajanja, posledice popivanja pa najbrž znane vsem: maček, tiger ali celo kaj hujšega.

Heroin

Možgani heroin pretvarjajo v morfij, ta pa se veže na celične molekule možganov in telesa, ki se imenujejo opioidni receptorji in ki vplivajo na to, kako doživljamo bolečino in nagrajevanje. To pojasnjuje, zakaj številni ljudje občutijo evforijo, ko si vbrizgajo to drogo. A ker imamo opioidne receptorje v možganski skorji, v glavnem centru za nadzor, lahko prevelik odmerek heroina upočasni ali celo povsem zaustavi dihanje, kar lahko privede do hudih možganskih poškodb, kome ali celo smrti.

droge in odvisnost
(Foto: iStockphoto)
droge in odvisnost
(Foto: iStockphoto)

Protibolečinske tablete

Rezultati nedavnih študij so razkrili potencialno nevarno povezavo med heroinom in opijati proti bolečinam, kot sta vicodin (spomnite se na primer dr. Housa v seriji Zdravnikova vest) in oxycotin. Sodelujoči v raziskavi, ki so bili odvisni od teh opijatov, so imeli kar 40-krat več možnosti, da bodo začeli jemati heroin, drogo, ki ima podobne vplive na možgane.

Kofein

Kofein je najbolj pogosto uporabljena psihoaktivna snov na svetu, ki stimulira centralni živčni sistem in lahko povzroča začasno boljše počutje. Prav tako lahko poveča raven adenalina v krvi, ki posameznika spodbudi h gibanju, a obenem lahko povzroči tudi razdražljivost in tesnobnost. Kofein posameznika 'drži pokonci', saj posnema molekulo v možganih, imenovano adenozin, zato imajo predvsem tisti, ki niso vajeni piti večjih količin kave, precej težav s spanjem po uživanju kave ali kakšnih drugih izdelkov, ki vsebujejo kofein.

LSD

Kot gobice ima tudi LSD halucinogeno delovanje, kar pomeni, da vpliva na tisto področje možganov, ki je odgovorno za reguliranje našega razpoloženja, misli in percepcije ter na področja, ki nadzorujejo, kako se odzivamo na stres. Nekateri so to opisali kot nekaj, kar vključuje vse, od občutka lebdenja do vizije lastne smrti. Kratkoročni učinki LSD-ja lahko vključujejo impulzivnost, nenadne čustvene spremembe (od evforičnosti do globoke žalosti) ter vrtoglavico in pospešen utrip srca.

droge in odvisnost
(Foto: iStockphoto)

Flakka

Ker gre za precej novo drogo, raziskovalci še niso povsem prepričani, kako točno vpliva na možgane in kako močno odvisnost ustvarja. Do sedaj jim je uspelo proučiti njene kemične sorodnike, med katere denimo spadata kokain in amfetamini. Te droge povzročajo razburjenje v dveh valovih, saj sta spodbujevalca dve kemikaliji. Najprej dopamin, ki povzroča občutek udobja in sreče, nato pa še noradrenalin, ki pospešuje srčni utrip in uživalca ohranja pozornega. Kot večina drog ima tudi flakka največ negativnih učinkov takrat, ko začne njeno delovanje popuščati, a pri tej drogi so ti učinki tako negativni, da se ljudje pogosto odločijo vzeti še več flakke, samo da se jim ne bi bilo treba soočiti z resničnostjo, to pa ustvarja začaran krog in hudo zasvojenost. Pretirana uporaba je povezana z ekstremnimi napadi tesnobe, paranojo, haluciniranjem in nasilnim vedenjem.

Ekstazi

Ekstazi ali MDMA povečuje aktivnost najmanj treh različnih nevrotransmitrov v možganih: dopamina, noradrenalina in serotonina - slednji igra ključno vlogo pri ohranjanju našega razpoloženja. Povečana raven serotonina lahko pojasni dobro razpoloženje, ki je številnim ljubiteljem ekstazija tako zelo všeč, da se ves čas vračajo h konzumiranju teh tablet. Prav tako je ta serotonin verjetno tudi dežurni krivec za to, da lahko učinek traja tudi več dni. Rezultati nedavnih raziskav so razkrili, da kronična uporaba ekstazija (nekaj tablet tedensko več let ali 10 do 20 tablet ob koncih tedna), prinaša kup negativnih učinkov na možgane. V raziskavi, kjer so primerjali kronične odvisnike s tistimi, ki so redko ali nikoli vzeli to drogo, so raziskovalci odkrili, da so imeli kronični uporabniki slabše rezultate pri testiranju spomina in učenju, saj je bila aktivnost njihovih možganov močno zmanjšana.

droge in odvisnost
(Foto: iStockphoto)

Kokain

Ne glede na to, ali ga 'snifate', kadite ali si ga vbrizgate – ko kokain vnesete v krvni obtok, potrebuje samo nekaj sekund, da pride do možganov. In ko je enkrat tam, povzroča intenzivne občutke evforije, ki jih povzroča poplava dopamina. Občutek zadovoljstva je tako močan, da so nekatere testirane živali v laboratoriju, ko so dobile priložnost, namesto hrane raje izbrale kokain, dokler niso umrle od lakote, poroča Business Insider. Del možganov, ki jih kokain najbolj prizadene, vključuje ključne centre za spomin, kar lahko pojasni, zakaj pride do tako močne zasvojenosti. Pri miših, ki so nenehno dobivale kokain, je prišlo do spremembe možganskih celic v delu, ki je odgovoren za zaviranje pomnenja. In pogosteje kot določena oseba vzame to drogo, večja je verjetnost, da jo bo vzela ponovno takoj, ko mu bo na voljo.

droge in odvisnost
(Foto: iStockphoto)
Pošlji prijatelju Natisni

Oceni:

  • Ocena članka: 2,5
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
2,5
glasov 13