Tudi android sledi uporabnikom na povsem podoben način kot Apple in, vsaj tako pravi Google, tudi zaradi podobnih razlogov, torej izboljšanja uporabniške izkušnje.

Tudi androidne naprave sledijo uporabnikom. (Foto: wired.com)

Apple je medtem že priznal, da njihove naprave zares zbirajo več podatkov, kot bi bilo potrebno za učinkovito zagotavljanje signala, kar pa naj bi podjetje kmalu popravilo z nadgradnjo operacijskega sistema. Slednja naj bi krepko omejila količino podatkov, zakodirala datoteko, v katero se geografski podatki shranjujejo, ter preprečila sinhronizacijo z računalnikom preko storitve iTunes. Podjetje je poleg tega še razložilo, da se ti podatki uporabijo pri nastavljanju novih naprav, že lani pa so v pismu kongresniku razložili, da se podatki na približno vsakih 12 ur pošljejo Applu. Apple še pravi, da so podatki ob pošiljanju kodirani in ne vsebujejo specifičnih podatkov o napravah, tako da je z njimi nemogoče slediti uporabniku.

Ker tudi drugi telefoni shranjujejo geografske podatke, je kmalu prišlo na dan, da tudi operacijski sistem android shranjuje podatke o o lokacijah oddajnikov in brezžičnih dostopnih točk, a so ti omejeni na zadnjih 50 oddajnikov in zadnjih 200 brezžičnih omrežij. Za dostop to teh podatkov je sicer potrebno „odkleniti“ napravo z androidom (podobno kot „jailbreak“ pri iPhonu), svetla plat pa je, da se podatki v nobenem primeru ne prenesejo na računalnik. Manj navdušujoče pa je dejstvo, da androidne naprave te podatke zbirajo vsakih nekaj sekund, Googlu pa jih posredujejo večkrat v eni sami uri.

Android geografske podatke pošilja precej pogosteje kot Applov iOS4. (Foto: wired.com)

Google pravi, da podatke uporablja za različne namene, za razliko od 'jabolčnega' tekmeca pa android poslanim podatkom doda tudi identifikacijsko številko naprave. Slednja sicer sestoji iz serije naključnih števil, zato z njo ne moremo izslediti določene naprave (in s tem uporabnika), kljub temu pa je podatke mogoče analizirati in jih s pomočjo vse bolj naprednih tehnik za „de-anonimizacijo“ povezati z določenimi napravami.

Prav to je očitno zmotilo Julie Brown in Kaylo Molaski iz Detroita, ki sta vložili skupno tožbo proti Googlu. V središču tožbe je prav dejstvo, da se „podatki, s pripeto identifikacijsko številko naprave Googlu pošljejo večkrat v eni uri.“ Podatki naj bi se poleg tega Googlu pošiljali v nezaščiteni obliki, kar „predstavlja veliko tveganje za vdor v zasebnost uporabnikov, privede pa lahko tudi do zalezovanja.“ Google sicer vztraja, da je možnost zbiranja podatkov izključno odločitev uporabnika, ki so o storitvi obveščeni in jo lahko nadzorujejo. Tožnici pa se s tem ne strinjata in pravita da „Google prav dobro ve, da običajni uporabniki iz Googlove izjave o zasebnosti ne bi znali izluščiti dejstva o sledenju uporabnikom.“ V tožbi Julie in Kayla navajata, da Google krši zvezni zakon o računalniških zlorabah, ter celo vrsto zakonov, ki po posameznih državah ščitijo zasebnost potrošnikov. Tožba zahteva, da Google takoj preneha s sledenjem, ali pa uporabnike androidnih naprav jasno obvesti o sledenju. Med drugim mora Google tudi razkriti, ali pridobljene podatke posreduje tretjim strankam za namene oglaševanja.

Bo zadeva dobila epilog na sodišču? (Foto: wired.com)

Seveda vsa stvar ne bo poceni, saj tožba od Googla zahteva tudi povračilo škode v višini 50 milijonov ameriških dolarjev ter plačilo dodatne kazenske globe. Apple in Google se nameravata 10. maja udeležiti zaslišanja pred senatno komisijo odgovorno za zasebnost in tehnologijo. Prisotni bodo tudi predstavniki pravosodnega ministrstva, Centra za demokracijo in tehnologijo, ter trgovske zveze, ki bodo razpravljali o najnovejših mobilnih tehnologijah in njihovem vplivu na zakone. Omenjene organizacije namreč menijo, da morajo z napredkom tehnologije sodišča in senat nujno posodobiti tudi zakone o zasebnosti. Justin Brookman, predstavnik centra za demokracijo in tehnologijo meni, da bi se moral sprejeti zakon, ki bi za vsakršno sledenje uporabnikom (ter seveda za zbiranje geografskih podatkov) zahteval sodni nalog.