Družina „harpij“
Bratranca Micah in Wiley Harper sta kot otroka, tako kot mnogi drugi priseljenci v časih osvajanja divjega zahoda, s starši prišla v ZDA iz Škotske. Kasneje sta se preimenovala v John in William Harper, tisti, ki so ju poznali, pa so jima nadeli vzdevke Big (William) in Little (John) Harpe.
Družina Harper se je nastanila v Virginii, kjer so postali preprodajalci in nadzorniki sužnjev. Med ameriško revolucijo so se obrnili proti svojim sosedom in oba bratranca sta postala izobčenca (outlaws), ki sta kradla živino, požigala pridelke in posiljevala. Obema moškima so se pridružile vsaj tri ženske (ni gotovo, ali gre za prisilo, ali so se ženske pridružile prostovoljno), s katerimi sta imela otroke, ki so jih spremljali pri njihovih napadih.
Bratranca in ženske so se naselili na kmetiji v Beaver Creeku, nekje leta 1790, a ne z namenom, da bi kmetovali. Kmalu so jih iz sosednje vasi obtožili kraje konjev, kar je bil v tistih časih resen zločin, kaznovan tudi s smrtjo. Preden pa bi ju prijeli, sta bratranca zbežala in se ponoči vrnila ter umorila moškega, za katerega sta sklepala, da ju je ovadil. Nesrečno žrtev so našli v reki s prerezanim želodcem in obteženim s kamenjem. Kasneje so ju ujeli in ju pripeljali skupaj z ženami pred sodišče kar jezni sosedje sami, a jima je ponovno uspelo zbežati. Do konca vojne sta bratranca posiljevala in ubijala, dokler ju ni jezna množica meščanov ponovno ujela, a tokrat ju niso več peljali na sodišče, temveč so z njima opravili sami.

Lukrecia Borgia (Foto: arhiv proizvajalca)

Družina, ki jih ne bi povabili na večerjo
Naslednja družina, ki se jim umor ni zdel nič posebnega, so Borgia. Borgii so vladali veliko prej, preden so nastopili Harperji, bili pa so tudi nekoliko bolj prefinjeni, če je pri umorih to možno. Pri svojih umorih so uporabljali strup in manipulacijo, motiv pa je bil vedno samo eden – moč.
Španski kardinal Rodrigo Borgia je postal papež Aleksander VI., ki je do papeškega naslova in oblasti prišel z umori in spletkarjenjem. Imel je strastno razmerje s svojo hčerko Lukrecijo, ki je slovela po svoji okrutnosti in pretkanosti. Njegovi sinovi Cesare, Giovanni in Giofree po okrutnosti niso zaostajali za očetom. In za časa njihovega življenja so bili praktično nedotakljivi. Znane so bile tudi njihove, orgijam podobne zabave, ki so dosegle vrhunec, ko so iz ogromnih tort skočili goli dečki. Lukrecija naj bi v prstanu nosila strup, s katerim se je znebila vsakega, ki jim je stal na poti.

Morilski posel, ki ostane v družini
Vsi ubijalci pa vendarle ne kršijo zakona. Nekateri vzamejo življenje sočloveku čisto v skladu z zakoni. Angleški rabelj Henry Pierrepoint je bil človek, ki je obesil znane obsojence, kot so George Chapman, angleški zastrupljevalec, ki so ga sumili, da bi lahko bil tudi slavni Jack Razparač, brata Stratton (prva zločinca v Angliji, ki sta bila obsojena na podlagi prstnih odtisov) in morilca otrok Sach in Walters. Skupaj naj bi Henry končal življenja stotim obsojencem. Kasneje je imel težave z alkoholom in je bil odpuščen. Delo je predal svojemu bratu Thomasu. Ta je do svoje upokojitve potrojil Henryjevo številko obsojenih, nato pa je delo predal svojemu nečaku Albertu. Albert je opravljal svojo dolžnost ves čas druge svetovne vojne, smrtne kazni pa je izvrševal tudi nad nemškimi vojnimi zločinci. Leta 1950 se je upokojil in izdal svoje spomine, ki so postali kar velika uspešnica.

Odpadniki Barker
Ma Barker se je rodila v Missouriju leta 1873 pod imenom Arizona Clark. Leta 1892 se je poročila z Georgeom Eliasom Barkerjem, ime Ma (mama) pa si je prislužila, ko je rodila četrtega dečka. Sinovi Herman, Lloyd, Arthur in Fred so že v mladih letih postali prestopniki. Po nekaterih virih naj bi bil oče George pijanec, ki ga je Ma nagnala, ko ni mogel več skrbeti za družino. Štirje bratje pa so sestavili odpadniško skupino, ki se je ukvarjala z vlamljanjem, ugrabitvami, umori in tihotapljenjem. Po nekaterih navedbah naj bi bila Ma vodja skupine, a so to popolnoma nepotrjeni viri. Januarja 1935 so FBI agenti na domu ustrelili Ma in Freda Barkerja. Arthur je bil aretiran, Herman pa je že pred tem storil samomor.

(Foto: ww)

V vojni junaka, v miru odpadnika
Frank in Jesse James sta bila sinova baptističnega duhovnika Roberta Sallea in Zerelde James. Frank se je pri osemnajstih pridružil gverilski skupini, ki se je borila proti Unionistom v ameriški državljanski vojni. Kasneje se jim je pridružil tudi njegov brat Jesse. Po vojni sta oba brata ustvarila roparsko skupino, ki je ropala banke, morila uslužbence in naključne mimoidoče. Jesse je bil ubit leta 1882, ustrelil pa ga je član njegove skupine, ki je želel pobrati nagrado, ki je bila razpisana nanj. Frank se je isto leto predal oblastem, a zaradi splošne popularnosti ni bil nikoli obsojen. Umrl je pri dvainsedemdesetih letih in je celo predaval o odpadniškem življenju.

Brata proti staršem
Včasih pa se družinski člani obrnejo eden proti drugemu, kot je bilo v znanem primeru Lyle in Erik Menendez. Brata sta bila obtožena umora svojih staršev Jose and Kitty Menendez. Razlog je bilo veliko bogastvo, ki sta ga s tem podedovala. Umor naj bi izgledal kot ponesrečen rop, vendar je policija hitro uvidela, da brata raje zapravljata denar, kot pa žalujeta za svojimi starši. Oba sta bila obsojena na dosmrtno ječo.

Mamina fantka
Rofaydo Qauod sta posilila njena lastna brata, in ko je zanosila, jo je zaradi tega umorila njena mati Amira Abu Hanhan Quoud. Razlog je bil strah, da bi njena sinova obtožili posilstva in zaprli.

Mati, ki bi za kariero svoje hčerke morila
Amira je bila pripravljena umoriti svojo hčerko, Wanda Holloway iz Teksasa pa je bila pripravljena moriti zanjo. Razlog, navijaška skupina. Wanda je namreč poskušala najeti svojega svaka, da bi umoril mater enega od deklet, ki se je z njeno hčerko potegovala za mesto v navijaški skupini. Njen svak je raje odšel na policijo in spravil Wando za petnajst let v zapor.

Družini v smrtnem sovraštvu
Družini Hatfield in McCoy sta eni najbolj znanih družin v ZDA. Legendarni spor med družinama je našel mesto celo v pregovorih za nesmiselno sovraštvo. Spor se je razplamtel med državljansko vojno, čeprav se družini že prej nista marali. McCoyi so namreč podprli sever, Hatfield pa jug. Spor pa se je začel, ko se je Asa Harman McCoy vračal s poškodovano nogo iz vojske in bil med potjo umorjen. Za umor Harmana so McCoyi obtožili Hatfielde, ki so bili znani po tem, da so fanta sovražili. Kasneje se je izkazalo, da z umorom niso imeli nič.
Kmalu po tem so se sprli še zaradi prašiča in začelo se je prelivanje krvi, ki je doseglo vrhunec ponoči leta 1888. Hatfieldi so obkrožili McCoyevo kočo in začeli streljati po speči družini. Nato so kočo zažgali in ubili dva McCoyeva sinova. Randall McCoy, vodja klana, je uspel zbežati, ko pa se je vrnil, je našel skoraj do smrti pretepeno ženo. Več Hatfieldovih članov je bilo za ta zločin aretiranih, Ellison Hatfield pa je bil obsojen na smrt. Leta 1891 sta oba klana podpisala premirje. V tem nesmiselnem sporu je umrlo okoli deset ljudi.