SEV

Slovenski električni avtomobil

Aleš Majerič
27. september 2012, 15:27
34
Velikost pisave:

V podjetju Alfa & Omega iz Ljubljane so pod strokovnim vodstvom Janeza Aliča izdelali prototipno vozilo na električni pogon S.E.V. - 01. Gre za dvosedi električni prototip, ki je namenjen mestni in primestni uporabi in je izključno plod domačega znanja.

290-kilogramski štirikolesnik odlikuje napredna tehnologija, kopica inovativnih tehničnih rešitev in ugodno razmerje med maso in učinkovitostjo – S.E.V. - 01 za 100 kilometrov poti porabi zgolj 3 kWh električne energije, kar preračunano znaša od 10 do 20 centov. Domet vozila znaša 250 km. Gospod Alič vlaga veliko naporov v samo financiranje projekta, ki ga v celoti nosi sam, trenutno pa išče soinvestitorje za postavitev serijske proizvodnje. Z gospodom Aličem smo se pogovarjali o njegovem projektu

SEV
(Foto: Janez Alič)

Kdaj se vam je porodila ideja, da bi izdelali svoj električni avtomobil?
Prve ideje o malem avtomobilu za mestno oz. primestno uporabo sem dobil že okoli l.1985 in to na osnovi lastne raziskave, ki je pokazala, da znaša povprečno število prevoženih kilometrov v mestnem oz. primestnem prometu cca. 80 na dan, 80 % avtomobilov pa je zasedenih z zgolj eno osebo. Povprečna masa avtomobila znaša 1.500 kg, kar pomeni, da se prevaža v bistvu samo neka masa kovinskih in ostalih delov. V letu 2012 je problem enak, le da se pripelje zgolj v in iz Ljubljane dnevno cca. 100.000 vozil. To znaša premik 150.000 ton mase. Komentar je nepotreben. Zato sem že leta 1985 načrtoval temu primerno prevozno sredstvo, vendar na bazi bencinskega motorja. Takrat mi v projektu nekaj ni “štimalo” zato je vsa stvar zastala.

Koliko časa ste potrebovali od idejne zasnove do izdelave prototipa?
Nekje med leti 2004 - 2006 so se pojavili na trgu novi materiali (karbonska vlakna, Li - baterije, elektronske komponente), kar je bila osnova za uspešen začetek predstavljenega e-mobila. Ker finančne vzpodbude tovrstnim inovatorjem očitno ne pripadajo, sem lahko projekt delno zaključil (brez kozmetičnih dodatkov) letos in to do te stopnje, da z e-mobilom lahko preizkušam vozne lastnosti, ekonomičnost in podobne parametre na preizkusnem poligonu, kjer sem prevozil že cca 250 km. Nato gre avto nazaj v garažo na dokončno dodelavo (make-up) in v homologacijski postopek.

SEV
(Foto: Janez Alič)

Kolikšen do sedaj znaša strošek zasnove in izdelave takšnega električnega avtomobila?
Za izdelavo voznega prototipa sem določil, da bom nabavil za 15.000 € materiala in iz tega naredil vozen električen avto te kategorije. Minulo delo in znanje, ki sem ju pridobil v 50 letih aktivnega dela v konstrukcijski, proizvodnji, inovativni dejavnosti (imam 15 patentov) ter drugih razvojnih dejavnosti, pa ni moč ovrednotiti.

S kakšnimi težavami ste se soočili med samim razvojem in izdelavo?
Kakšnih večjih problemov (razen časovnih zaradi finančnih problemov) ni bilo. Zato je izdelava prototipa trajala nekoliko dlje, kljub temu pa mislim, da na tem področju prehitevam celotne tovrstne razvoje, ki so deležni zajetnih državnih subvencij.

Lahko na kratko opišete prototip, njegove zmogljivosti in način uporabe (vožnja, polnjenje kumulatorjev, vzdrževanje ...)?
E- mobil (delovni naslov je “slovensko električno vozilo – SEV - 01”) je super lahko vozilo oblikovano v obliki padajoče vodne kapljice, izdelano iz karbonskih vlaken in na nekaterih predelih ojačano s kovinsko cevno konstrukcijo. Teža vozila znaša 290 kg (brez baterij) in 390 kg z Li-Fe-PO4 baterijami. Dolžina vozila je 2.100 mm, širina 1.500 mm in višina 1.750 mm. Ima dva vzporedno nameščena sedeža (avto je dvosedežni). Motor ima moč 4 kW in je AC izvedbe. Motor je direktno vezan preko diferenciala na zadnja kolesa. Spreminjanje hitrosti je zvezno, ta pa je omejena na 45 km/h (homologacija L6e) in trenutno na 70 km/h (homologacija L7e). Baterije se polnijo od pol do treh ur.

Kaj na prototipu je plod vašega razvoja in katere komponente ne? Ste vpeljali kakšno revolucionarno tehnologijo ali tehnične rešitve?
Kot sem že omenil, sem nabavil samo tiste dele s certifikatom, ki jih bom potreboval za homologacijo (zavorni koluti, zavorne klešče, volansko letev in podobno). Že pred tem sem omenil, da ima avto posebno futuristično obliko, ki je modelno zaščitena v EU. Uporabljena karbonska vlakna pa se sedaj izključno uporabljajo v F1, nekaj poizkusov vpeljevanja pa je tudi v avtomobilih BMW in drugih konceptnih avtomobilih. Nekaj izvirnih novitet pa zaenkrat ne bi predstavil.

Kakšna je razlika med vašim električnim vozilom in podobnimi azijskimi vozili?
Prav pogosto dobim vprašanje kakšne razlike so med mojim in azijskim avtomobilom. Prva razlika je takoj vidna in se izraža v obliki samonosne šasije. Ta oblika je sorazmerno aerodinamična, v povezavi s karbonskimi vlakni pa tudi super lahka in trdna. Pri podvozju je nekaj novitet, ki jih v tem trenutku tudi ne bi predstavil. Avto je zasnovan tako, da bi lahko celotno šasijo izdelali v enem kosu ob uporabi ustreznih strojev. Kar se tiče celotnega projekta pa sem mnenja, da bodo konkurenčna podjetja gotovo uporabila moje tehnične rešitve.

Pričakujete kakšne težave pri homologaciji vozila in kakšno varnost zagotavlja vaš prototip?
E-mobil je že od vsega začetka projektiran v skladu z evropskimi in slovenskimi homologacijskimi predpisi. Edini znani problem je finančne narave, saj se mora certificiranje opraviti v tujini. Z uporabo konstrukcijskih rešitev, karbonskih vlaken in ugodne mase avtomobila, bi morala biti varnost solidna, vendar so zato potrebni ustrezni testi, katerih sedaj z le enim prototipom še ne morem izvajati.

SEV
(Foto: Janez Alič)

Ste pri zasnovi in izdelavi vključili še kakšne slovenske proizvajalce in kakšen je 'posluh' slovenskih podjetij za tovrstne projekte?
Ker mi je bilo zelo jasno, da hitro ne bom izdelal e-mobila, sem poizkušal dobiti podporo v nekaterih firmah znotraj skupine SiEVA (Sinergijski ekološki varen avtomobil, op. a.), vendar brez uspeha. V nasprotnem primeru bi si otežil črpanje razvojnih subvencij v naslednjih letih. Nič drugače ni pri državnih razvojnih sredstvih, kjer so me odpravili z “Želimo vam srečo pri projektu”.

Načrtujete serijsko proizvodnjo? Kakšen je odziv domačih in tujih vlagateljev na vaš projekt in kolikšni so stroški in kako obsežen je takšen projetk (infrastruktura, proizvodne zmoljivosti, zaposleni, investicije, čas od pričetka gradnje do izdelave prvega serijskega modela)?
Vse je odvisno od vlagateljev in finančnimi sredstev. Od javne predstavitve je minilo 14 dni, zato še ni pravega odziva. Mislim pa, da bo tudi to prišlo. Nadaljnje aktivnosti se bodo v grobem odvijale v smeri izdelave serijskega modela (vrednost 500.000 – 700.000 €) in organizacije proizvodnih zmogljivosti v višini cca. 5.000.000 €, s tem, da se aktivira obstoječa infrastruktura (veliko je praznih proizvodnih obratov), zaposli med 50 in 60 delavcev s proizvodno kapaciteto 20 e-vozil dnevno, s čimer bi proizvodna cena znašala največ 5.000 €.

Svoje mnenje pa lahko izrazite tudi na naši Facebook strani!
 

Pošlji prijatelju Natisni

Oceni:

  • Ocena članka: 4,1
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
4,1
glasov 7
Komentarjev: 34
 
ProRaiderJaN 20.01.2013 21:11:21
SORRY, SEJ SPOŠTUJEM VAŠ TRUD, AMPAK A NISTE POMISL DA BI SE LAHKO KDO Z NAS OD LIDERJEV MASOVNE AVTOMOBILSKE PROIZVODNJE MAL "PONORČEVAL" NA RAČUN TE KANTE?
jasonbest 03.01.2013 21:59:51
daleč najgrši avto se lohk kr sam vozi če mi ga šenka ga isti dan šenkam naprej
 
bmoto 13.12.2012 10:59:42
avto je "kot bi se mali otroci igrali"do proizvodnje pa ne bo prišlo tako kot pri vseh tovrstnih izdekih, naftni lobiji so enostavno premočni pa tudi država ima korist od njih in da boste vedeli tovarna kot je Revoz Novo Mesto lahko začne izdelovati serijsko električni avtomobil v šestih mesecih,avtomobil bi bil poceni ,varčen in ekološki vendar kdo si pa sploh želi takšen avto??(razen nas majhnih državljanov)
alfaman147 06.12.2012 11:09:47
ma to je lih da se pelm do trgovine pa nazaj, več se pa že nebi upu s tem skretom!
 
hvonus blokiran hvonus be back 23.11.2012 10:23:13
vse lepo in prav,samo to vozilo nima brisalcev,zadnji most ima fiksen kot pri atv motorju,tako da je lega na cesti vse prej kot dobra..oblika ..obup,funkcionalnost lih tako..
vse to podpiram in lahko rečem bravo ,ljudem ki vlagajo denar v takšne stvari,samo ta avto je kanta..
hvonus blokiran hvonus be back 23.11.2012 10:24:19
in ja... če se že greš takšne zadeve..kupiš smarta in se greš takšne igrice ne..
999Q 28.11.2012 13:43:26
...ta avto je itak prototip in še ni namenjen serijski proizvodnji.......v prvi fazi je bil namen konstruktorja izdelati avto, ki je relativno poceni, lahek in ima zadosten domet z enim polnjenjem....ter je trenutno v fazi testiranja in odpravljanja pomanjkljivosti....sicer pa čist luškan avtič, za tisto čemur je namenjen .....
Matevž Zupančič 19.11.2012 19:24:49
dobr..sam predstavlite si da se en iz 50 km zaleti vate?????????kaj ostane od tebe?
999Q 22.11.2012 11:08:53
....pol tud v stanovanju ne smeš met lestencev in slik, ker ti lahko na glavo padejo.....je pa čist luškan avtič za opravke po mestu in za v trgovino, ter v službo, .....
qbase. 22.11.2012 13:16:26
definitivno več kot da se en vate zaleti s50 km na uro na motorju
Dr_imbecil 18.12.2012 23:42:41
Meni se tudi zdi, da pri večini teh električnih vozil pozabijo na varnost in je zgolj važno, da je avto čim lažji.
 
suckers 16.11.2012 23:06:18
bravo, le tako naprej in da najdete vlagatelja čimprej.

Škoda da domet ne znaša 3x več.
Denone 14.11.2012 07:46:10
Super in vso srečo. Glavne težave in bitka z birokracijo se šele začenja. Tisto",. želimo vam srečo pri projektu,." je samo začetek in pokazatelj čemu služijo državni razvojni projekti,.. za polnjenje žepov oblastnikov in z njimi povezanimi družbami,. ali pa za zaposlovanje nesposobnih družinskih prijateljev.
Po moje ali bo obupal in bo projekt propadel, kar mu seveda ne želim,. ali pa bo pogledal čez planke v tujino in našel sogovornike in investitorje.
Buco - 07.11.2012 17:27:33
men se zdel na prvi pogled voziček za dojenčka
 
mimic 05.11.2012 15:14:00
ko bo v serijski proizvodnji, ga takoj kupim za normalno ceno
Več komentarjev
Strip38
Strip38

Kofein

Arhiv
Damijan Merlak

Spoznajte Slovenca, ki služi milijone!

Damijan Merlak je skupaj z Nejcem Kodričem bitcoin borzo Bitstamp ustanovil sredi leta 2011, ko je bil en bitni kovanec vreden slabih pet ameriških dolarjev. Danes je ta vreden okoli 800 dolarjev, njuna borza pa je med največjimi na svetu - njen mesečni promet znaša okoli 250 milijonov dolarjev, kar je petkratnik prometa na Ljubljanski borzi.

Anketa

Arhiv

Vaša prva jutranja misel je ...

Celia Kay - 3